Večna dilema: Zakaj bi hodil k spovedi, če se lahko izpovem “direktno” Bogu?
Vprašanje bralca:
Zanima me, zakaj je v Cerkvi spoved tako pomembna. Bog pozna človekovo srce, ali ne bi bilo dovolj, da človek sam pri sebi in pred Bogom prizna svoje napake in grehe? Zakaj je potrebno, da svoje grehe govorim duhovniku, ki je v tem primeru neke vrste posrednik?
Preberite še:
Res moram spet k spovedi? “Spoved je nekaj blazno lepega!”
Odgovarja: Metod Pirih, upokojeni koprski škof
Postavili ste vprašanje o spovedi. Zakrament spovedi je res izjemno pomemben za Cerkev. Sveta spoved je ena od velikih vrednot, ki jih ima Cerkev, in zelo uspešno sredstvo duhovnega življenja, obenem pa pastoralno področje, kjer so se duhovniki v preteklosti najbolj žrtvovali in obenem posvetili.
Pri spovedi vedno bolj spoznavamo sebe, spoved nam bistri in očiščuje vest, krepi duha ponižnosti, izkoreninja korenine greha, krepi voljo in množi milost. Zavestno se moramo zoperstavljati sodobnemu mišljenju, v katerem se je izgubil občutek za greh.
Preberite še:
Je pred vami pomembna prelomnica? Kaj če bi pred tem opravili življenjsko spoved?
Vsi smo poklicani k svetosti. Zavedamo se, da smo člani Cerkve obremenjeni z različnimi grehi. In prav za našo slabost je Kristus postavil zakrament svete spovedi. Jezus je “Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta” (Jn 1,29). In apostol Pavel nas prosi, naj se spravimo s svojim Bogom. Ta sprava se na zakramentalen način izvrši pri zakramentu spovedi.
Pri vsaki spovedi se srečujemo z dobrim nebeškim Očetom, ki ga je Jezus naslikal v priliki o izgubljenem sinu. Mnogi čutijo težave pri spovedovanju prav zaradi tega, ker preveč postavljajo v ospredje spovednika, ne pa nebeškega očeta. Takih očetov med nami sploh ni.
Preberite še:
Zakaj se nimate česa sramovati, ko greste k spovedi
Nebeški oče je enkraten. Ne ravna po logiki svojega položaja ne po logiki človeške pravičnosti. Ta oče je Bog, ki nam razkriva svoje usmiljenje, ljubeče srce ter nam podeli odpuščanje. Vse, česar smo se spovedali, briše, črta, pozablja in se tega več ne spominja. Grešnik po spovedi postane nov človek, vreden spoštovanja, “ker je bil ta tvoj brat mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden” (Lk 15,32).
Bog pozna človekovo srce in vidi, kaj je v njem. Preden opravimo zakramentalno spoved, se kesamo in obtožimo pred Bogom. Ker je na veliko noč Jezus dal oblast odpuščati grehe apostolom, so duhovniki posredniki tega zakramenta. Duhovnik pri spovedi opravlja službo dobrega pastirja, usmiljenega Samarijana in očeta, je orodje usmiljene Božje ljubezni do grešnikov in služabnik Božjega odpuščanja.
Preberite še:
Primorski duhovnik, ki je opravil kar 373.896 spovedi
Da se Bogu spovedujem prek duhovnika, je pomembno, saj po duhovniku slišim odvezo in sem popolnoma prepričan, da mi je Bog vse odpustil. Po drugi strani pa moramo vedeti, da je treba ponižno in zaupno priznati svoje grehe služabniku Cerkve zato, ker so naši grehi storjeni tudi proti bratom in Cerkvi, katere predstavnik je duhovnik (papež Frančišek).
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 69, številka 6.
Preberite še:
Sta bila sveta Valentina kar dva?!
Preberite še:
“V trenutkih, ko nama je najtežje, se opreva na Boga”
Preberite še:
Tri stvari, ki so po poroki drugačne, boljše kot pred njo
