Kdo sploh je Sveti Duh? Kaj počne v našem življenju? Zakaj ga potrebujemo? In kaj pomeni izraz “izlitje Duha”?Eva Strajnar je žena in mama petih otrok. Z njo smo se pogovarjali o Svetem Duhu in o Katoliški karizmatični prenovi – gibanju, ki je bolj znano pod imenom Prenova v Duhu. “Sveti Duh je živi, navzoči Bog, in če ga kristjani zanemarjamo, izgubljamo bistvo,” je prepričana.
Preberite še:
Kdo sploh je ta Sveti Duh?!
Če se ozrete nazaj, kako gledate na svojo do zdaj prehojeno duhovno pot? Kje so bile prelomne točke?
Odraščala sem v tradicionalno verni družini, vsako nedeljo smo hodili k maši, molili … Prelomna točka pa se je zgodila v času, ko sem pričakovala tretjega otroka. Mož je imel zahtevno službo, veliko je bil odsoten, tako da sem bila večinoma sama z otroki. Bila sem zelo izčrpana, zdelo se mi je, da se bom kar sesula in da nimam več ničesar, od koder naj črpam. Čutila sem, da potrebujem veliko spremembo.
V tistem času sem odkrila duhovne vaje v vsakdanjem življenju. Začela sem redno moliti in brati Sveto pismo. Najprej se mi je vse skupaj zdelo kar malo neučinkovito. Ampak Bog že to ceni, da mu daš na razpolago svoj čas. On me je preobražal.
Preberite še:
Sveti Duh, pomagaj mi odpustiti
Razliko so opazili tudi mož in otroci, ki so mi govorili: “Mami, manj si sitna!” Dobila sem mir, potrpežljivost – kar so že sadovi Svetega Duha. Od takrat naprej si bolj zavestno vzamem čas za Boga in moj dan je veliko bolj prežet z Bogom kakor prej.
Če se prepustiš Svetemu Duhu, lahko On dela neverjetne stvari. Prepustiti pa se je težko, ker to pomeni, da moraš z njim v neznano.
Druga prelomna točka pa se je zgodila lani, ko sva šla z možem in prijatelji na seminar za izlitje Duha. Na tistih srečanjih je Sveti Duh tako očitno deloval in dogajale so se tako močne stvari, da nisem mogla več zanikati, da me Bog vabi še malo bolj na globoko, da naj še bolj sodelujem z njim.
Preberite še:
Naj vas s pomočjo te molitve v prihodnjih dneh razsvetli Sveti Duh
Kdaj ste se prvič srečali s Prenovo v Duhu? Kaj vam je bilo na srečanjih všeč? Se vam je kaj morda zdelo tudi odbijajoče?
Moji starši so bila že dalj časa člani Prenove v Duhu. Povabili so me zraven, ko je Slovenijo obiskal pater James Manjackal. Cerkev je bila polna, ljudje so bili veseli, meni pa se je vse zdelo čudno. Zagrabila me je tesnoba in hotela sem kar steči iz cerkve. V tistem trenutku pa je začel nekdo moliti v jezikih.
Ustavila sem se in prisluhnila. To je bilo nekaj tako lepega, da sem dobila kar mir v srce. Začela sem jokati in občutila sem takšno blaženost, da ne znam opisati. Zagledala sem podobo Jezusa, ki bosih nog hodi po obali. Nisem več slišala nobenega človeka okoli sebe, razen petja v jezikih in Jezusa, ki mi govori: “Pridi, greva!”
Omenili ste “izlitje Duha”? Kaj to pomeni?
Izlitje Duha je velik dar, ki ga prejmemo že pri krstu in pri birmi, vendar smo takrat še premajhni ali premladi, da bi to dojeli in res živeli. Zato je izlitje Svetega Duha v odrasli dobi priložnost, da se spet zavemo, kje je naša identiteta, kaj je naša poklicanost. Z izlitjem Svetega Duha znova oživimo zavedanje, da smo Božji tempelj in da smo poklicani delati tako, kot je delal Jezus.
Sveti Duh je temeljni dar vsakemu kristjanu. Ker je Sveti Duh vse, kar je tudi Jezus, ga moramo sprejeti, povabiti v svoje življenje, mu dati možnost, da nas preobraža. Jezus nam je pokazal, kako moramo živeti in kaj delati. On je naš prvi zgled in opora v tem, kakšni naj bomo. Zato se moramo vsi vsaj malo “trenirati” v tem, kar je On delal. Kliče nas, da smo mu podobni. Tega pa ne (z)moremo brez Svetega Duha.
Preberite še:
Osvobodi me, Sveti Duh, vseh notranjih zvezanosti
Kako je sveti Duh spremenil vaše življenje?
Moje življenje se je radikalno spremenilo. Zdaj za vsako stvar pokličem Svetega Duha in ga prosim za pomoč. Prej sem ga le redko klicala.
Ko kdo zboli, ni pri nas doma nič nenavadnega, da midva z možem moliva nad otrokom ali drug nad drugim. Potem so tukaj čisto vsakdanje stvari; vsak dan začnem z molitvijo in prosim, da mi Gospod da svojega Duha. Dan se tako popolnoma drugače obrne.
Tudi kadar imam kakšna večja vprašanja, takrat molim in Sveti Duh pride naproti, prinese mir v srce. Včasih mislimo, da naša vprašanja in prošnje Boga ne zanimajo. Pa to ni res. Treba ga je samo klicati in prositi. Potem vidiš, da Boga zate skrbi, da mu je mar, da res želi biti vključen v naša življenja.
Preberite še:
Pridi, Sveti Duh, in pomiri mojo živčnost in jezo
Kako se na vse to odzivajo vaši otroci?
Otrokom je vse to čisto vsakdanje. Oni se ne obremenjujejo, kako je kaj videti. Vidijo, da deluje, in to sprejmejo. Zadnjič je na primer sina bolel trebuh. Zato sem položila roko nanj in začela moliti. Ko pa je mene pred nekaj dnevi bolel trebuh, je prišel sin do mene in rekel: “Mami, bom jaz molil zate!” In je položil roko in začel moliti nad mano. Tega jih nikoli nisva učila – oni to vidijo, ker midva to živiva. To seveda ne pomeni, da mi ne uporabljamo zdravil. (smeh)
Učiva pa jih tudi, kako močno je Jezusovo ime. Včasih se tega niti ne zavedamo. Kadar imajo nočne more in pridejo k nama, jih spodbujava, naj se obrnejo tudi na Boga. Tako so se navadili, da rečejo na primer: “V Jezusovem imenu zapovedujem strahu, nočni mori, da gre stran!”
Preberite še:
Duhovni nasveti, da vaše govorjenje ne bo le prazno blebetanje
Pri izbiri besed ne kompliciramo. Tukaj ni nobenega obrazca ali pompa. Izrečeš pač tisto, kar ti pride na misel. Duh ti da besede – tisto, kar čutiš, začneš govoriti.
Zakaj toliko poudarjanja Svetega Duha? Kaj Sveti Duh prinaša posamezniku in svetu?
Prej nisem toliko mislila na Svetega Duha. Najbližje mi je bil Jezus, Sveti Duh in Bog Oče pa sta mi bila bolj oddaljena. Ko pa sem začela bolj preučevati Sveto pismo, sem videla, da s tem, ko zanemarjam Svetega Duha, je tako, kot da bi pred 2000 leti zanemarjala Jezusa.
Preberite še:
Prosite Boga, naj s to molitvijo očisti vaše misli in domišljijo
Če pogledamo v zgodovino, je bilo čisto normalno, da so ozdravljali, blagoslavljali, prerokovali … Šele pozneje (nekje v 4. stoletju) pa se je to izgubilo. Ampak Cerkev brez Svetega Duha je samo lupina.
Ko ga enkrat pozabimo in izrinemo, ostanejo le še ceremonije in inštitucija. Nujno je, da uporabljamo darove in sadove Svetega Duha, drugače v tem svetu ne moremo živeti tako, kakor nam je naročil Jezus.
Preberite še:
Kako (ne) spreobračati (drugih) ljudi
S Prenovo v Duhu je povezanih kar nekaj predsodkov. Mnogi pravijo, da je to gibanje, kjer “ljudje padajo po tleh, zamaknjeno prepevajo z dvignjenimi rokami in žlobudrajo v tujih jezikih”. Kako bi odgovorili na vse to?
Tudi jaz sem bila skeptična, dokler nisem videla, kako močno Sveti Duh res deluje. Ker se dogajajo tudi bolj “senzacionalne” stvari, se nekaterim zdi, da je to nujni del ali iščejo zgolj senzacijo. Kar seveda ni namen.
Zavedati se moramo, da so darovi in sadovi namenjeni izključno za izgrajevanje Cerkve! Ko enkrat to pozabimo, potem pride do predsodkov, govoric in iskanja senzacije. Je pa to gotovo velika škoda, kajti vsi ti predsodki in govorice le še bolj vplivajo na to, da je Sveti Duh v ozadju.
Preberite še:
Mogočna molitev k sv. Jožefu za spreobrnjenje družinskega člana
Zanimivo je, da so skeptični predvsem tisti, ki so znotraj Cerkve, in ne tisti, ki so “zunaj”. Kajti tisti, ki so “zunaj”, točno vedo, da če Bog obstaja, potem dela mogočna dela. Ko to vidijo, jim je takoj jasno, da za tem stoji Bog. Kristjani, ki imamo vero položeno v zibko, pa imamo s tem večji problem.
Zakaj mislite, da je tako?
Ko te Sveti Duh enkrat preobrazi, te povabi iz “cone udobja”. Pokliče te, da se popolnoma predaš in spremeniš življenje. To pa je zelo težko. Lažje je ostajati na varnem in “delati kljukice” – pri maši sem bil, molil sem, saj nisem tako slab … (smeh)
Preberite še:
4 svetniki, ki so doživeli čudežno spreobrnjenje
Vzemimo primer, da smo skregani s sosedo. Mislili si bomo: “Ah, tečna soseda, saj sem hotel biti prijazen, pa je sama iskala, da se kregam z njo. Najboljše, da se je izogibam.” Sveti Duh pa nam bo govoril: “Pojdi, opraviči se in popravi odnos.” To pa je obupno težko in brez prisotnosti Svetega Duha nemogoče.
Lažje je reči, da to ni zame, in si misliti, da so tisti, ki to delajo, čudaki. Ampak Sveti Duh nas kliče ravno v to – mi nismo od tega sveta in vsak, kdor živi po Svetem Duhu, bo za druge pogosto čuden. Zato se ne bojmo biti drugačni, “čudni”, če kdo tako misli. Gospod nas kliče prav v to. Vendar vedno skupaj s Svetim Duhom, saj sami od sebe ne moremo nič.
Preberite še:
S to jutranjo molitvijo odženite hudiča
Preberite še:
Zakaj se bojimo reči ne?
Preberite še:
Slovenski duhovniki z žogo: modrost z veliko mladostne energije