Vsake štiri leta nam je podarjen še en dodaten dan – 29. februar. Po svetu na ta dan poznajo veliko raznolikih običajev. Obeležujemo pa tudi mednarodni dan redkih bolezniVsaka štiri leta “pridobimo” en dodatni dan – 29. februar.
Zgodovina
Naš koledar je urejen po vzoru rimskega koledarja, ki ga je leta 46 pred Kristusom izdelal grški matematik Sosigen po naročilu takratnega vladarja Julija Cezarja. Prvotni rimski koledar je imel 10 mesecev s 304 dnevi v letu, kar je povzročalo veliko zmedo, saj so duhovniki vsake štiri leta v koledar samovoljno vstavljali dodaten mesec.
Preberite še:
Ste vedeli, da ima Cerkev lasten koledar?
Temu je hotel Julij Cezar hotel napraviti konec, zato mu je Sosigen predlagal, naj ima leto 365 dni. Takrat so tudi določili število dni posameznih mesecev, ki veljajo še danes.
Vendar pa je razlika tistih nekaj minut v stoletjih narasla na 10 dni, zato je bila nujna reforma Julijanskega koledarja. To reformo je podprl papež Gregor XIII. (zato Gregorijanski koledar); da bi odpravili razliko, so “preskočili” 10 dni (s 4. oktobra 1582 na 15. oktober) ter v bodoče vsake štiri leta februarju dodali en dan.
Raznoliki običaji
Najbolj znan običaj, ki je značilen za 29. februar, izhaja iz Irske, kjer imajo ženske pravico, da lahko na prestopni dan zaprosijo za roko svojega izbranca. To pravico naj bi jim po legendi izborila sveta Brigita Irska. Ta je svetega Patrika prosila, da ženskam, ki več let čakajo na snubitev, dovoli, da vzamejo stvari v svoje roke in zaprosijo bodočega moža.
Če pa jo moški zavrne, ga čaka kazen – nesrečnemu dekletu mora namreč v zameno kupiti par rokavic, da bo lahko ta pred ljudmi zakrila svojo sramoto.
Preberite še:
6 zanimivih postnih izročil z vsega sveta
Neuspešno leto
V različnih državah po svetu veljajo tudi vraže, da je prestopno leto nesrečno leto, zato je za to leto odsvetovano sprejemanje velikih in pomembnih življenjskih odločitev. Ponekod velja celo prepričanje, da zakoni, ki se sklenejo na prestopno leto, nimajo svetle prihodnosti. Zato 29. februar pogosto primerjajo s petkom trinajstega.
V Italiji imajo prav poseben rek, ki se glasi Anno bisesto, anno funesto, kar bi lahko prevedli kot: “Žalostno leto, usodno leto.” Na Škotskem pa verjamejo, da je živina, ki se rodi na prestopno leto, šibkejša. Poznajo pregovor Leap year was never a good sheep year – ali po slovensko: “Prestopno leto ni dobro leto za ovce.”
Preberite še:
10 manj znanih zanimivosti o tulipanih
Rojstni dnevi
Podatki Slovenskega statističnega urada kažejo, da na ta dan praznuje zgolj 1330 Slovencev. Ker ti “nesrečneži” praznujejo svoj rojstni dan le vsake štiri leta, zanje velja, da postanejo polnoletni 1. marca. Po svetu je ljudi, ki svoj rojstni dan praznujejo 29. februarja, dobre štiri milijone. Verjetnost, da se otrok rodi na prestopno leto, pa je ena proti 1461.
Mednarodni dan redkih bolezni
Na ta dan obeležujemo tudi mednarodni dan redkih bolezni. Dnevu redkih bolezni je vsako leto namenjen zadnji dan v mesecu februarju, kadar pa imamo prestopno leto, ga po svetu obeležujejo takrat – torej 29. februarja – in s tem simbolno pokažejo na problematiko redkih bolezni.
Preberite še:
Potem ko sta posvojila deklico, so jima na letalu pripravili prisrčen sprejem
Preberite še:
4 kritični signali, ki kažejo, da se vaš zakon nagiba h koncu
Preberite še:
5 nasvetov za starše, ki imajo prijatelje brez otrok
