“Ogromne količine alkohola nikoli ne spiješ samo zato, ker bi bil tako dobrega okusa. V ozadju zasvojenosti so vedno stiske,” pravi terapevt Drago JerebicSlovenska karitas letos organizira že 15. akcijo 40 dni brez alkohola, tokrat z geslom Za zdravje in zdrave odnose. Prav teh je v Sloveniji zaradi alkohola porušenih mnogo preveč. Alkohol prizadene kar okoli sto tisoč slovenskih družin.
V nekaterih državah zaužijejo več alkohola na posameznika kot mi, nimajo pa toliko težav z zasvojenostjo. “Mi nismo prišli do vzgoje za ‘kozarec pri kosilu’. Pri nas je ogromno alkohola v smislu: sem sam in spijem, sem žalosten in spijem, sem nemiren in spijem,” opozarja Drago Jerebic, specialist zakonske in družinske terapije, soustanovitelj Družinskega inštituta Bližina ter asistent na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Preberite še:
40 dni brez alkohola: Zakaj bi izbrali alkohol, če lahko izberemo lepše odnose?
Kako pri svojem terapevtskem delu najprej ugotovite, da je v zakonu, družini težava alkohol?
Predpogoj za vstop v terapevtski proces je, da človek ni alkoholik, sicer mora najprej na zdravljenje. Par pride zaradi težav v odnosu. Če kdo očita drugemu, da preveč spije, jima predlagam, da stvari, ki resno motijo odnos, odstranimo, v tem primeru alkohol.
Velika težava na področju alkohola so vzorci iz primarne družine. Gospe, ki je živela ob očetu, ki je rad “malo spil”, se zdi nemogoče zahtevati od moža, da ne spije nič. Kot terapevt pa moraš v ta sistem vnesti nekaj novega – recimo to, česar si gospa ne upa terjati moža – da jo mož pomiri tako, da ne pije nič. Ko me gospod čudno pogleda in naposled sprejme, da v času obiskovanja terapije ne pije nič, se žena počuti, kot da bi dobila darilo, ki si ga sploh predstavljati ni mogla.
Kaj pa gospod?
Razložim mu, zakaj to predlagam. Da je to največja pomiritev za njegovo ženo in izraz, da mu je pomembna. Če si lahko 100 ali 120 dni brez alkohola, je velika verjetnost, da nisi telesno zasvojen. Hkrati pa se zavedam, da ko nekomu vzameš pomirjevalo, mu je takoj treba dati drugo obliko pomirjanja. Na primer naklonjenost. To mu lahko da žena, ki je navdušena nad njegovim korakom. Ali nad tem, da je prišel z njo na terapijo.
Če se on drži abstinence, se ona počuti pomirjeno in upoštevano, je to velikokrat nekaj novega zanjo. Ko pa moški doživi, da je njegova žena konstantno spoštljiva, naklonjena, ne le dva, tri dni, ampak dlje časa, takrat je pogovor s tem moškim o alkoholu povsem drugačen.
Preberite še:
Zgodba matere Elvire: moj oče alkoholik je bil moja “sreča”
Marsikatera žena dolga leta tolerira, da gre mož (velja tudi obratno) zvečer v gostilno in se vrne “okajen”. Žena se razjezi, gresta spat, naslednji dan ali konec tedna pa se zgodba ponovi. Lahko tu najdemo izvirni greh – z vidika tistega, ki ne pije?
Najprej bo ta žena morala dojeti, da ona ni kriva za moževo pitje in za to, kako mož svojo stisko regulira. Njeno dretje ne more biti krivo za njegovo vedenje. Vsak je 100-odstotno odgovoren za svoje vedenje.
V Sloveniji je veljal mit, da če mož pije, je to zato, ker ima preveč sitno ženo. Če mož udari ženo, je to zato, ker je preveč jezikala. Če mož vara, je zato, ker je doma preveč dolgčas. To so miti. Resnica je, da je vsak odgovoren za svoje vedenje.
Gospem bi le rekel, naj ne vpijejo, ko on pride opit domov. Treba pa je jasno povedati (morda naslednje jutro), da nekaterih stvari v njuni družini ne bo.
Preberite še:
Ženske odvisnice od alkohola za svojo zasvojenost plačajo najvišjo ceno
Kako tu živeti poročno obljubo “v dobrem in slabem”?
Včasih rečem, malo se (previdno) pošalim, da razbijem težo situacije: “Gospod, imate smolo, da ste za svojo ženo izbrali ravno gospo, ki je najbolj netolerantna glede alkohola, in potem še terapevta, ki bo to gospo podprl.”
Toda to je poročna obljuba – v dobrem in slabem. V slabem ne pomeni v alkoholu, nasilju in podobnem. V slabem pomeni, da morda ne poznam vseh stisk, bremen svojega zakonca, kjer bom moral dati svoj prispevek k pomirjenju. Ta prispevek bo seveda terjal svoj davek v mojem življenju.
Lahko rečem, da tega nisem pripravljen storiti. Toda ali sem pripravljen svojemu bližnjemu – posebej ženi, možu, otrokom – pomagati nositi bremena, zlasti tista, za katere on ni kriv? Kaj, če sem podaljšek Božje roke in se Bog hoče tega človeka dotakniti prek mene? Kaj, če mu želi pomagati nositi breme prek mene? Ko jaz rečem ne, s tem tudi Bogu povem, da ne bi bil njegov sodelavec. Za ljudi, ki smo verni, je ta moment lahko zelo močan. Razmisliti je treba le, kje je smiselno nositi bremena drugih in kje ne.
Preberite še:
Deloholik in seksoholik z občutkom manjvrednosti. Bog pa je imel zanj drugačen načrt
Zakaj pomiritev iščemo najprej ali prehitro v alkoholu? Je res toliko težje narediti prave korake?
Alkohol deluje kot pomirjevalo. Namesto njega lahko za isto izkušnjo pomirjenja vzameš pomirjevala, ampak tudi od teh lahko postaneš odvisen. Boljša izbira bi bila šport – tudi pri njem se aktivira parasimpatični del avtonomnega živčnega sistema, ki pomirja.
Tretja stvar, ki pomirja, pa je odnos. Če imaš izkušnjo, da sta te mama in oče uspela začutiti, slišati, umiriti, čustveno zregulirati, boš rekel: “Alkohol je sicer dober, a odnos me bolj pomiri.” Očesni stik, nasmeh, razumevanje v odnosu nas veliko bolj pomiri. Sobotni izhod tako postane le druženje s prijatelji, ni pa želje, da bi se miril z alkoholom.
Preberite še:
5 razlogov, zakaj se v letošnjem postu odpovedati alkoholu
Kakšna je možnost, da bo čezmerno pil tudi otrok, če čezmerno pije oče ali mati?
Če je bil v družini prisoten alkohol, pomeni, da v tej družini niso bili dovolj zregulirani afekti žalosti, strahu ali sramu – to pomeni, če se mama ali oče vede tako, da je otroka sram, strah. Kaj se pogosto zgodi? Strah ali sram se odigrava še v naslednji generaciji. Ne nujno prek alkohola. Morda prek prevar, vpletanja v negotove finančne situacije in podobno.
Če je bil v prejšnji generaciji alkohol in to ni bilo razrešeno, je nemogoče, da to ne bi šlo naprej. Travma vedno potrebuje veliko časa, da se predela, razen če se tega lotimo odkrito, intenzivno, terapevtsko.
Čeprav otrok tega morda ne pokaže navzven, starši, ki pijejo, vzbujajo pri njem občutek nepomembnosti, dvoma, ali je sploh kaj vreden. “Moja mama pije. To pomeni, da sem premalo pomemben.” Teh občutkov se ne da kar tako odložiti.
Preberite še:
Pomiritev otroka s telefonom preprečuje, da bi se naučil pomiriti sam
Kako se lahko otrok, ki je živel ob starših alkoholikih, ali enem izmed njih, reši tega bremena, travm, da sam ne bi ponovil napake svojih staršev?
Rešitev je v tem, da otrok teh občutij ne tlači, ampak o njih govori, jih deli. Terapevtske skupine delujejo po načelu delitve. Delitev je sprostitev. Odrasli otrok alkoholikov naj si najde krog, kjer lahko o tem svobodno spregovori. Ne zato, da bi tam kritizirali njegove starše, ampak da najde razumevanje, tolažbo, spodbudo, občudovanje. Da lahko govori o teh stvareh, ker doma ni mogel.
Vse naše telo in duša hrepenita po odrešitvi, razrešitvi, ozdravljenju. Zato ne smemo stvari držati v sebi, ampak se moramo odpreti. Zdravljenje zasvojenosti pomeni iti iz izolacije. Koristno se je povezati z ljudmi, ki so na podobni poti, saj je to lahko dobra spodbuda.
Nismo pa popolnoma družinsko determinirani. S tem bi zanikali milost. Do neke mere sem determiniran, a se še vedno lahko svobodno odločam in marsikaj spremenim.
Preberite še:
4 kritični signali, ki kažejo, da se vaš zakon nagiba h koncu
Preberite še:
“Bog je najbolj pristen v odnosih, po drugi strani pa tam tudi najbolj zahteven”
Preberite še:
V družino sprejela svojih šest nečakov, ki so v nesreči izgubili starše
