Poznavanje samega sebe je ključni korak za globljo rast v duhovnem življenju Eden od najpomembnejših vidikov duhovnega življenja je razumevanje in poznavanje samega sebe. Vsak izmed nas je edinstveno ustvarjen in se razlikuje od vseh drugih ljudi. To pomeni, da se tudi naša izkušnja duhovnosti in odnos do Boga razlikujeta od izkušnje in odnosa naših družinskih članov ali prijateljev.
Preberite še:
7 najboljših navedkov sv. Ignacija Lojolskega
Basil Maturin je leta 1916 napisal knjigo z naslovom Self-knowledge and Self-discipline (Samopoznavanje in samodisciplina, op. prev.), v kateri pojasnjuje, zakaj je tako pomembno, da se ozremo v svojo notranjost.
Obstajata dve ravni poznavanja, v katerih mora napredovati vsakdo, ki si prizadeva za kakršnokoli rast v duhovnem življenju. Poznavanje Boga in poznavanje samega sebe … Bolj ko rastemo v poznavanju Boga, globlje je naše poznavanje samega sebe, in če se dokopljemo do kakršnegakoli vedenja o Bogu, bomo gotovo spoznali tudi sami sebe.
Obe vrsti poznavanja se dopolnjujeta in sta nujno potrebni, če želimo napredovati v duhovnem življenju.
Preberite še:
Ste vedeli, da lahko ignacijanske duhovne vaje spremenijo vaše možgane?
To je eden izmed razlogov, zakaj sv. Ignacij Lojolski v svojih Duhovnih vajah daje natančna navodila, kako opraviti vsakdanje spraševanje vesti. Kot piše, bi morali “zahtevati račun od svoje duše, začenši z uro, ko smo vstali, pa do sedanjega spraševanja, uro za uro ali čas za časom, najprej o mislih, nato o besedah in potem o dejanjih.”
Cilj vsakdanjega spraševanja vesti je zahvala Bogu za vse blagoslove, ki smo jih prejeli, in prošnja za odpuščanje za kakršnekoli napake, ki smo jih odkrili.
Če ne poznamo samega sebe, svojih napak in šibkosti (pa tudi svojih odlik), ne bomo mogli rasti v ljubezni do Boga ali bližnjega. Obtičali bomo pri starih navadah in se ne bomo sposobni nikamor premakniti.
Preberite še:
“Psiholog” sveti Ignacij Lojolski svetuje, kako ravnati s čustvi
Maturin zatrjuje, da ne moremo rasti v kreposti, če si najprej ne izprašamo vesti in v celoti razumemo svojih napak ter od kod izvirajo.
Če si torej želimo duhovno rasti, moramo rasti tudi v poznavanju samega sebe. Ne moremo se resno lotiti odpravljanja svojih grehov, če teh sploh ne poznamo.
Poskusite končati ali začeti dan tako, da premislite o dogodkih preteklega dne. Če ste grešili, se vprašajte, kaj vas je napeljalo k temu. Če ste izkusili veselje, kaj je v vas zbudilo radostne občutke?
Bolj kot poznamo sami sebe, bolj lahko rastemo v poznavanju in ljubezni do Boga.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Z glasovi družinskih članov se lahko osebe, ki so v komi, hitreje zbudijo
Preberite še:
Greste na obisk k novorojenčku? Potem le upoštevajte te nasvete
Preberite še:
Hej, Martin, zakaj pa skačeš po bankovcu za 100 evrov?!
