Praznujemo nedeljo Dobrega pastirja. Ob njej bodo otroci v veri našli ljubeč odnos namesto strahu pred kaznijoDostikrat ne vemo, kaj na verskem področju bi bilo primerno za otroke. Sporočilo je globoko in večplastno in ga še odrasli težko dojemamo. Kako naj ga torej ponudimo otrokom?
Predšolski otrok res ni sposoben abstraktnega razmišljanja, niti še ni dovzeten za moralna vprašanja (Kaj je prav? Kaj je greh in odpuščanje?), pa vendar, v bogati zakladnici krščanstva in Svetega pisma res ni ničesar, kar bi lahko nagovorilo otroka? Nemalokrat ostanemo pri angelčkih, živalih z Noetove barke in morda dodamo poenostavljeno božično zgodbo.
Preberite še:
“Kako naj predam sporočilo Božje besede otrokom, če je tudi sama ne razumem najbolje”
Najbolj dojemljivi
Izkušnja Sofije Cavalletti in njenih sodelavcev, zapisana v knjigi Otrokove verske zmožnosti, nam kaže ravno nasprotno. Da otroke v zgodnjem otroštvu – v starosti do 6 let – najbolj nagovarjajo najbolj bistvena sporočila vere. Spoznala je, da se otroci iz različnih okolij, različnih družbenih slojev in različnih kultur na določene teme vedno odzovejo enako: s čudenjem, navdušenjem, z mirom in ljubeznijo.
Jezus je pogosto govoril v prilikah. Ta način omogoča, da je sporočilo delno zakrito in vendar dostopno vsakemu, ki ga premišljuje, brez poučevanja. To ni vednost, vsiljena od zunaj. Do spoznanja pride s poglabljanjem in v različnih obdobjih lahko odkrije različne plasti sporočila.
Preberite še:
Namesto da otroke učite molitvic, jim pripovedujte o Jezusu
Dobri pastir
Vsi verjetno poznamo priliko o Dobrem pastirju (Jn, 10,1-6), v kateri se Jezus predstavi kot dobri pastir, ki svoje ovce pozna po imenu, jih vodi na pašnike, jih varuje pred nevarnostmi in jih ima tako zelo rad, da zanje da svoje življenje. Kar priliko povezuje s samim bistvom krščanstva – odrešenjsko skrivnostjo.
To, kar pri tem najbolj očara predšolske otroke, je osebna ljubezen in navzočnost Dobrega pastirja, ki jim daje varnost. Je namreč prilika, ki govori o odnosu Boga s človekom, o pomenu Jezusovega prihoda na svet. Namreč, da se sreča z vsakim od Božjih otrok in z njim vzpostavi nekoč pretrgan, osebni odnos.
Seveda otroci ne bodo takoj razumeli vsega sporočila, zato jim pomagamo tako, da jih z vprašanji vodimo v premišljevanje in meditacijo. “Kdo neki so te ovce, da Dobri pastir tako skrbi zanje?” A ko spoznavajo delček za delčkom, se v njih spontano prebudi veselje in molitev.
Preberite še:
Zakaj je dobro majhnim otrokom brati svetopisemske zgodbe
Prilika, ki bo rasla z otrokom
Univerzalnost te podobe se pokaže, ko vidimo, kako je večplastna in za otroka v poznem otroštvu nosi moralno sporočilo, saj skupaj s priliko o izgubljeni in najdeni ovci (Lk 15,4-6) razkriva, da je pastirjeva ljubezen hkrati tudi odpuščajoča ljubezen.
“Ko je odnos z Dobrim pastirjem vzpostavljen, nikoli ne preneha. Prilika bo počasi rasla z otrokom in pokazali se bodo še drugi njeni vidiki, ki bodo potešili zahteve odraščajočemu in odraslemu.” (S. Cavalletti, Otrokove verske zmožnosti 3–6, str. 66)
Preberite še:
Kakšne knjige bodo vašim otrokom pomagale, da bodo vedno bližje Bogu?
Ljubeč odnos namesto strahu pred kaznijo
Kako čudovita nadgradnja! Otrok bo svoje vedenje, upoštevanje moralnih norm, lahko izgradil na ljubečem odnosu s Pastirjem in ne na strahu pred kaznijo. Kot najstnik pa bo v Dobrem pastirju našel vzor, vreden posnemanja. “Videl bo tistega, ki kaže pot, ki ni brez težav in ki vodi k obilju življenja Vstalega: od ljubezni, ki daje varnost, do ljubezni, ki odpušča in končno k imitatio Christi (posnemanju Kristusa),” saj je kot najstnik dovzeten za junaštva. Tako med odraščanjem “vedno globlje prodira v skrivnost, ne da bi bil razočaran … in ne da bi mu bilo treba zavreči kar koli od tega, kar je prejel do tedaj”. Svoje otroško gledanje poveže z življenjem in njegov pogled je vse širši in popolnejši.
Danes, ko praznujemo nedeljo Dobrega pastirja, se spominjamo, da so kristjani že do samega začetka to podobo postavljali v središče, saj predstavlja pastirja, ki kliče, in ovce, ki poslušajo glas in mu sledijo, kar je osnovna dinamika zaveze med Bogom in ljudstvom. Nakazuje pa tudi njen cilj – ekumenizem, povezanost vseh: “ko bo ena čreda, en pastir.”
Preberite še:
Martin Golob: “Šele ko se zares daješ, si pastir po Jezusovem srcu”
Preberite še:
Romanje v fotografijah: Marijina cerkev na Dolenjskem s čudežnim kipom
Preberite še:
Oglejte si čudovite klekljarske umetnine iz žirovske cerkve!
