Matere samohranilke pogosto ostanejo prezrte. Te svetnice pa zanje zagotovo posredujejo v nebesihVčasih se matere samohranilke v Cerkvi lahko počutijo pozabljene, celo nevidne. A poznamo mnogo svetnic, ki so bile matere samohranilke – ovdovele, ločene ali pa nikoli poročene.
Preberite še:
7 kraljic, princes in članic kraljevih družin, ki so postale svetnice
Sveta Marjeta Kortonska (1247–1297) je bila ljubica bogatega moškega in mati njegovega otroka. Ko je bil njen sin še precej majhen, so ljubimca umorili roparji. Marjeta bi morda lahko ostala na njegovem domu in ohranila mnoga darila, ki jih je prejela v dar, jih prodala in tako poskrbela zase in za sina, a pogled na truplo človeka, ki ga je ljubila in je umrl v grehu, jo je spremenil. Pokesala se je svojih grehov in vzela otroka ter se odpovedala vsemu bogastvu, do katerega je imela pravico.
Skušala se je vrniti domov, a ji njena mačeha tega ni dovolila. Marjeta je zato zatočišče iskala v frančiškanskem samostanu, a so ji tam rekli, da je premlada in preveč prikupna, da bi živela z redovniki. Dom si je nato ustvarila v mestu z dvema drugima ženskama, kjer je vzgajala svojega sina, ki je pozneje postal redovnik. Marjeta je postala frančiškanska tretjerednica in duhovna spremljevalka mnogim ljudem, še vedno pa je morala prenašati obrekovanje in očitke zaradi svoje preteklosti.
Preberite še:
Slovenska svetnica, ki je bila najbogatejša ženska svojega časa
Blažena Kolumba Kang Wan-suk (1761–1801) je bila korejska spreobrnjenka, ki je svojega pastorka, starše in taščo pripeljala h Kristusu. Nasprotno pa se je njen mož norčeval iz njene vere in jo na koncu zapustil ter odšel k priležnici. Kolumba je svojega pastorka, blaženega Filipa Honga Pil-juja, in hčer vzgajala sama.
Obkrožila ju je s svetimi katoličani, saj je njen dom postal središče korejske Cerkve. Kolumba je preostanek življenja preživela kot oznanjevalka in katehistka ter zaščitnica korejskega duhovnika, ki so ga oblasti iskale. Bila je srce svoje skupnosti, pri štiridesetih pa so jo skupaj z njenim pastorkom aretirali in mučili.
Preberite še:
Ali veste, katera svetnica zna napovedati vreme?
Sveta Cecilija Yu So-sa (1761–1839) je leta 1801 izgubila svojega moža, blaženega mučenca Avgusta Chonga. Njen sin, sveti Pavel Chong Ha-sang, je bil takrat star sedem let, njena hči, sveta Elizabeta Jeong Jeong-rye, pa le pet let. Oba otroka je Cecilija vzgojila sama, navkljub preganjanju nekaterih družinskih članov, ki so vedeli za njihovo vero. Vsi trije so v revščini in naporih ohranili vero. Mučeni so bili med preganjanji leta 1839. Pavel Chong Ha-sang je eden najpomembnejših korejskih mučencev in prav zaradi njegovih prošenj so misijonarji končno prispeli v Korejo, potem ko je bila tamkajšnja Cerkev več desetletij brez duhovnikov.
Blaženo Concepcion Cabrera de Armida (1862–1937) so vse življenje klicali Conchita. Imela je devet otrok in ko ji je pri 39 letih umrl mož, je bil njen najmlajši otrok star le dve leti. Mnoge svetnice, ki so ovdovele, so odšle v samostan, ona pa je sama vzgajala svoje otroke, obenem pa je ustanovila en red za ženske in enega za duhovnike ter več različnih skupin, ki so spodbujale laike k rasti v svetosti. Bila je tudi mistikinja, ki je napisala 60.000 strani o svojem notranjem življenju, in sicer med šolanjem svojih otrok na domu.
Preberite še:
Črna ovca v družini svetnice: 7 zgledov, kako obogatiti svoje slabosti
Božja služabnica Dorothy Day (1897–1980) je bila komunistka, ki je živela podobno življenje kot njeni vrstniki – imela je mnogo spolnih partnerjev, naredila splav in poskusila narediti samomor. Vse to je pozneje prepoznala kot dokaz, kako je njeno srce hrepenelo po Bogu, hrepenenje, ki ga ni utišala niti sreča, ki jo je našla v zunajzakonski skupnosti in rojstvu svoje hčere. Začela se je udeleževati svete maše in se odločila, da bo dala krstiti hčer. Temu pa je njen partner močno nasprotoval, zaradi česar sta se na koncu tudi razšla.
Po svojem spreobrnjenju je Dorothy ustanovila gibanje Katoliški delavec, gibanje solidarnosti z revnimi. Ta vplivna aktivistka je bila večkrat zaprta in celo ustreljena zaradi svojega dela proti rasizmu. Moč je našla v kontemplativni molitvi in maši, ki jo je obiskovala vsak dan.
Božja služabnica Catherine Doherty (1896–1985) je bila ruska plemkinja, ki se je poročila s svojim bratrancem. Med prvo svetovno vojno je Catherine delala kot medicinska sestra, nato pa je v času ruske revolucije z možem zbežala v Kanado, kjer je rodila sina. Kmalu zatem je zapustila svojega moža, ker jo je varal in je bil do nje nasilen. Postala je katoličanka in dokazala ničnost zakona. S sinom se je preselila v New York, kjer je Catherine delala z revnimi in se borila za medrasno enakost. V starosti 47 let (ko je sin že odrasel) se je poročila in z možem zasnovala skupnost Madonna House, ki je dejavna še danes.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Kaj se mora zgoditi, da sem prijazen tudi s tistimi, ki z mano niso?
Preberite še:
Ste že obiskali Novi Lurd na Dolenjskem?
Preberite še:
Konec epidemije: kako se izogniti frustracijam ob vračanju v “normalo”
