Sladica, ki je v Neaplju že več stoletij “vroča roba”Za številne Neapeljčane se dan začne z močno kavo espresso in s sfogliatello. Gre za hrustljavo testo v obliki školjke in polnjeno s kremo iz zdroba, rikote (albuminske skute), suhega sadja in mandljev.
Popotniški blogerji v svojih zapisih opisujejo, kako je vonj po sfogliatelli že v zraku. Ko so sladico poizkusili, pa so postali zasvojeni.
Sladica iz ostankov
A številni kljub temu ne vedo, da ima ta priljubljena sladica že zelo dolgo zgodovino. V lokalnem okolju se širi zgodba iz 17. stoletja o tem, kako je redovnica po imenu Clotilde, ki je živela v samostanu Santa Rosa, v kuhinji na mizi opazila ostanke zdroba. Zmešala ga je z rikoto, suhim sadjem in limoninim likerjem. Zmes je nato nadevala v testo, ki ga je skrbno zgnetla v obliko menihove kapuce in spekla. Tako je nastala prva sfogliatella, ki so jo takrat poznali še pod imenom santarosa (ime samostana).
Dvesto let pozneje je njen recept v roke vzel Pasquale Pintauro, slaščičar v Neaplju in začel to sladico, ki jo je poimenoval sfogliatella, prodajati v svoji trgovinici. Prav to trgovinico lahko še danes obiščete, saj tam še vedno pripravljajo slastne sfogliatelle.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
