Trači in laži – včasih jim je težko ubežatiBesede imajo moč in velik vpliv. Besede spodbude in ljubezni, besede, izrečene v jezi ali besede kritike. Nekatere besede se nam tako vtisnejo v spomin, da jih več let ne pozabimo, čeprav so jih tisti, ki so jih izrekli, že zdavnaj pozabili.
Dobronamerna pripomba lahko vodi do življenjske preobrazbe, na drugi strani pa je le nekaj stavkov dovolj, da nekomu uničimo ugled.
V svojem pismu je sv. Jakob zapisal:
Vsi delamo mnogo napak. Če pa kdo v besedi ne dela napake, je popoln mož in zmožen obrzdati vse svoje telo. Če konjem na gobce nadenemo uzde, da bi nam bili pokorni, usmerjamo vse njihovo telo. Poglejte tudi ladje, kako velike so in kako jih ženejo hudi vetrovi, pa jih usmerja majhno krmilo, kamor hoče krmarjeva volja. Tako je tudi jezik majhen del telesa, a se ponaša z velikimi rečmi. Poglejte, kako majhen ogenj, pa vžge tako velik gozd! (Jak 3,2-5)
Preberite še:
Namesto opravljanja in obrekovanja raje storite tole
Izgovorjene besede ne moremo vzeti nazaj
Tako kot je z vsemi darovi, ki smo jih prejeli od Boga, lahko tudi jezik uporabimo za to, da širimo dobro ali slabo. Toda strah pred napakami nas ne bi smel pahniti v tišino. Če besede lahko škodijo, lahko na drugi strani tudi blagoslavljajo, tolažijo, spodbujajo in narišejo nasmeh na obraz.
Moramo se naučiti, kako “upravljati” z našim jezikom, tako da skrbno tehtamo naše besede.
Izgovorjene besede namreč ne moremo vzeti nazaj. Lahko sicer prosimo za odpuščanje in se na nek način oddolžimo, a vendar bi bilo bolje, če bi včasih le zadržali jezik za zobmi.
“Postavi stražo k mojim ustom, Gospod”
“Postavi, Gospod, stražo k mojim ustom, čuvaj vrata mojih ustnic!” (Ps 141,3)
Medtem ko brezskrbno klepetamo ali se pogovarjamo o resnih stvareh, bi morala biti ta molitev vedno v naših mislih in srcih.
Da naš jezik ne bo zdrsnil, ga zaupajmo Gospodu, da nas bo vodil skozi hudournike besed.
Preberite še:
Govorjenje o drugih – zaseben pogovor med zakoncema ali opravljanje?
Sposobnost govora se ne meri v količini izrečenih besed
Nekateri radi in veliko govorijo, drugi niti ne. Vsi pa se morajo naučiti uporabljati dar besed.
Težava je, ker zgovorni ljudje pogosto niso dobri poslušalci in svojih besed ne tehtajo dovolj. Zato morajo biti pozorni in se naučiti, da za to, da povedo resnico, ne potrebujejo nešteto besed. Vsi tisti, ki niso preveč zgovorni, pa morajo imeti v mislih, da z odpiranjem ust odpirajo tudi svoje srce.
Sposobnost govora se vsekakor ne meri v količini izrečenih besed, temveč v ljubezni, ki jo ob tem posredujemo.
Avtorica prispevka je Christine Ponsard.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
6 svetnic, ki so bile matere samohranilke
Preberite še:
Nasilen otrok: 6 ukrepov, ki najbolj delujejo
Preberite še:
“V cerkev ne bom hodil, saj nočem biti v družbi hinavcev”
