Dan, ki je posvečen češčenju Najsvetejšega in evharistijeZa praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi, ki ga obhajamo danes, so se uveljavila različna poimenovanja: najbolj pogosto je telovo, na Koroškem pranganje in na Vipavskem obnašanje. Gre za izpoved vere, slavje evharistije in pričevanje za katoliško Cerkev in prošnjo za božje varstvo in pomoč. Praznik nima stalnega datuma, je premičen in je vsako leto določen glede na praznovanje velike noči. Je sklep Gospodovih pomladanskih praznikov, s katerim v ospredje zopet pridejo svetniški prazniki. Poglejmo, kaj o njem piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev.
Preberite še:
Sveto Rešnje Telo in Kri – praznik, ki je središče naše vere
Prvič v 13. stoletju
Praznik se je uveljavil v 13. stoletju, ko je sv. Julijana Lieška v videnju dobila pobudo za uvedbo praznika. Najprej so ga obhajali samo v njenem domačem mestu v Belgiji. Papež Urban IV. je leta 1264 zaukazal obeleževanje praznika za vso Cerkev, splošna uvedba pa je uspela šele papežu Klementu V. leta 1311.
Slovesna procesija
Na ta dan (pogosto tudi v nedeljo po prazniku) na ulice, ceste, med polja in travnike v slovesni procesiji ponesejo Najsvetejše. Med prepevanjem in molitvijo se procesija ustavi pri štirih oltarjih, ki so obrnjeni proti štirim stranem neba. Oltarje naredijo iz mladih vej breze, lipe, bukve ali akacije.
V procesiji gredo najprej otroci, sledijo žene, pevci, ministrantje, nosilci neba in bander, duhovnik z Najsvetejšim in moški.
Otroci pred oltar posipajo živobarvne cvetove, ki jih nosijo v košaricah. Ponekod na Dolenjskem so jih po koncu procesije pobrali, doma posušili in ob bolezni iz njih kuhali čaj.
Pred posameznim oltarjem poslušamo začetek enega od štirih evangelijev, temu sledijo prošnje za različne potrebe.
Za praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi je na Gorenjskem nekoč vsaka vas postavila svoj mlaj. Koder je šla procesija, sta po oknih goreli dve sveči. V Beli krajini so bili vsi udeleženci procesije napravljeni v svečane bele domače noše. V Istri so bila okna polna šopkov rož, ki so ostali tam do kresnega dne, ko so jih pospravili.
Preberite še:
Kralj, ki se je spustil s konja, da bi pokleknil pred Sveto Rešnje telo
Zelenje in telovski šopek
Po mnogih krajih so verniki po končani slovesnosti domov vzeli nekaj vejic ob poti, mimo katerih je šla procesija, saj naj bi imele obrambno moč proti ujmam in nezgodam. Doma so jih zataknili za streho in za podboje vrat, jih položili v kašče in zakopali na vrt, da bi bili obvarovani pred hudo uro.
Poleg zelenja in vej ima poseben pomen telovski šopek. Iz travniških roš in zelenja so ga nabrala dekleta in ga na praznik nesla k blagoslovu v cerkev. Nekatere so šopek pustile pri oltarju, kjer je bil blagoslov, druge pa so med procesijo spotoma trgale cvetne liste in jih posipale pred oltarjem. Pozneje so ga ob bližajoči se hudi uri s šibami iz velikonočne butare vrgle v ogenj.
Mnogi so si pred začetkom procesije okoli pasu zavezali ržene veje, saj je veljalo, da jih potem vse leto ne bo bolel križ. Ženske so si v ta namen za pas zataknile šopek rož.
V Poljanski dolini so na telovo po hiši nametali dišeče rastline, da k hiši ne bi prišla golazen.
Preberite še:
6 krajev, kjer so se zgodili evharistični čudeži
Dnevi po prazniku
Na Štajerskem prvi petek po telovem imenujejo “posmojeni petek”. Ta dan nihče ni hotel okopavati koruze, ker bi se osmodila.
V Beli krajini na telovo niso gonili krav na pašo pred soncem, ker so se bali coprnic. Na Goriškem pa na ta dan obeležujejo pastirski praznik. Tu je deležen sramote tisti, ki prižene zadnji na pašo.
Marsikod se telovske procesije ponavljajo. Na Štajerskem so jih vodili vsako nedeljo do nedelje pred velikim šmarnom, v primeru slabega vremena so potekale v cerkvi. Tudi na Koroškem procesija ne poteka samo na telovo, ampak tudi na “lepo nedeljo” (prvo nedeljo po telovem) ali v nedeljo po prazniku Srca Jezusovega.
Preberite še:
Kako dolgo je Jezus navzoč v evharistiji po prejemu obhajila?
In še o vremenu …
V glavnem velja, da mora biti na telovo lepo vreme. Dolenjski pregovor pravi: Ako je sv. Rešnjega Telesa dan lepo, mislimo, da dobro leto bo in Če je na telovo jasno in toplo, bo štiri tedne tako.
Nasprotno pa dež tega dne ne napoveduje dobrega: Če na telovo grdo vreme zadrži procesijo, se težko potlej suši seno in Če o telovem procesija zavoljo dežja ne more ven, bo slaba letina.
Preberite še:
“Duhovnikov ne dela škof, ampak jih rodijo družine in vzgojijo župnije”
Preberite še:
Duhovne vaje, ki jih lahko obiščete poleti
Preberite še:
7 igralcev o tem, kako so sprejeli vlogo Jezusa Kristusa
