Ko smo izvedeli, da je možnost, da prvo obhajilo bo, smo takoj začeli urejati vse potrebnoPri svojih sedmih letih sem bila krščena, hkrati pa sem prejela tudi Jezusa. Zame je bil to pomemben dan in še danes sem hvaležna svoji babici, ki je izprosila pri moji mami privolitev, da sem lahko stopila na pot vere. Ni bilo lahko, saj mami ni prihajala iz vernega okolja. Mislim, da ji je takrat sam Jezus omehčal srce, da je sprejela takšno odločitev. Babica je imela velik vpliv na moje začetne korake v verskem življenju, saj me je naučila prvih molitvic ter me za roko vodila v cerkev.
Preberite še:
Ko eden od zakoncev ne veruje
Vera mi je vedno veliko pomenila, odnos z Bogom se je skozi leta krepil in zorel, čeprav sem se morala tudi malo oddaljiti, da sem se lahko vrnila k njemu.
Pred desetimi leti sem doživela spreobrnitev znotraj katoliške vere. Takrat se me je Jezus dotaknil in mi pokazal, da je resničen. Odkar sem ga postavila na prvo mesto v svojem življenju, so se stvari postavile na pravo mesto. Skozi preizkušnje gledam na življenje v drugačni luči, saj sem se naučila zahvaljevati in slaviti Boga tudi takrat, ko mi je težko. V Svetem pismu piše: “Bratje in sestre, vedno se veselite. Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas” (1 Tes 16-18).
Preberite še:
Pot Anitinega spreobrnjenja: “Če obstajaš, Jezus, mi daj razumeti, daj mi znak!”
Imamo prvoobhajanca
Letos gre k obhajilu naš tretješolec Izak. Priznam, da se na prvo sveto obhajilo nismo pripravljali že veliko prej, saj zaradi izbruha epidemije do zadnjega nismo vedeli, ali letos obhajilo sploh bo, poleg tega je bilo veliko dela z usklajevanjem šolanja na daljavo ter ostalo logistiko, ki so jo prinesle spremembe. Ko pa smo v začetku maja izvedeli, da obstaja možnost, da gredo otroci k obhajilu v skupinah po pet, smo takoj začeli urejati vse potrebno za pripravo na ta veliki dogodek. Bogu hvala za gospoda župnika ter proaktivne starše iz naše župnije (vključno z mojim možem), ki so takoj organizirali konferenco prek Zooma in se dogovorili o terminih za izvedbo. Najin otrok bo lahko še pred poletjem prejel Jezusa! Kako velik dar zanj in za vso družino!
Priprave so bile torej bolj na hitro, vendar nisem preveč zaskrbljena, saj v naši družini živimo z Jezusom.
Z možem želiva otroke naučiti hoje za Jezusom, jim ga predstaviti kot njihovega prijatelja, jim pokazati, da se jim ni treba ničesar bati, dokler se ga bodo držali za roko. To se nama zdi najbolj pomembna popotnica za njihovo življenje.
Preberite še:
Prvo sveto obhajilo: je vaš otrok res pripravljen nanj?
Vsak trenutek dneva živimo z Njim
Kadar nam je hudo, zmolimo k Svetemu Duhu in odpremo Sveto pismo. Bog nas prek Božje besede tolaži in nam vliva novih moči, kadar smo v težavah. Zahvalimo se za lepe stvari, ki so se nam zgodile skozi dan. Blagoslavljamo ljudi, udeležene v nesreči, kadar se mimo nas pelje rešilec z vključenimi sirenami. Poklepetamo s prodajalcem Kraljev ulice ter mu kupimo sendvič. Opravičimo se drug drugemu, ko pride do spora in koga užalimo. To so stvari, ob katerih se otroci učijo, kako vsak trenutek dneva živeti z Njim, ki je Pot, Resnica in Življenje.
Naši otroci so med mašo večkrat nemirni. Presedajo se, klepetajo in se brcajo pod klopjo. Včasih sem se zaradi tega veliko prejezila, zdaj pa jih že pred mašo izročim Bogu in prosim za mir v srcu. Med povzdigovanjem jih opozorim: “Glejta Jezusa! To je najpomembnejši trenutek – zdaj lahko Jezusu izročita svoje želje in prošnje.” Takrat se navadno umirita in utihneta. Zelo sta žalostna, kadar ga zaradi raztresenosti zamudita.
Preberite še:
11 priporočil, ko gremo z majhnimi otroki k maši
Izak se zelo veseli “srečanja v živo”; ob prejemu prvega svetega obhajila bo Jezus postal zanj še bolj resničen, še bolj oprijemljiv. Prva sveta spoved je bila zanj pomemben dan, čeprav je pred tem imel kar nekaj treme. Med pripravami sva zmolila molitev k Svetemu Duhu; povedala sem mu, da mi Sveti Duh pomaga, da se spomnim vseh grehov, ki bi se jih drugače morda pozabila spovedati.
Pred kratkim je mož po sporu vprašal našega bodočega prvoobhajanca: “Ti je kaj žal? Nisi se še opravičil.” Ta mu je mirno odgovoril: “Med povzdigovanjem sem te izročil Jezusu.” Trenutek, ko ostaneš brez besed. In se zahvališ za milost vere. Neprecenljivo.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Moj pogled na leve in desne, bele in črne, verne in neverne
Preberite še:
Frustracije samskega življenja
Preberite še:
Zakaj je samopomilovanje smrtonosen strup in 3 zdravila zanj
