Nekaterim kristjanom oznanjevanje evangelija povzroča nelagodje, toda to je najboljša pot za duhovni napredekPogosto smo v skušnjavi, da se nam misijonarsko delo zdi naloga nekoga drugega. To mora početi nekdo, ki je bolj izkušen, nekdo mlajši ali nekdo starejši, ki ima na voljo več prostega časa. Toda poskusimo si ogledati evangelizacijo kot vir našega odnosa do Boga. Reči moramo le: “Gospod, odpri moje ustnice, in moja usta bodo oznanjala tvojo hvalo!” (Ps 51,17).
Preberite še:
Kako lahko brez besed pričujemo za vero na delovnem mestu
Izvir veselja
Oznanjevanje Jezusovega sporočila pomeni, da globoko v sebi občutimo navzočnost Svetega Duha. On odpira naše ustnice, da lahko častimo Jezusa in ga priznavamo za svojega Gospoda. Daje nam pogum, da se približamo neznancu in ga vprašamo: “Ali poznaš Jezusa, našega Odrešenika?” Sveti Duh nam daje svoj razum in modrost, da govorimo obzirno, in nas navdihne tisti trenutek, ko ga prosimo za pomoč.
Misijonarsko delovanje je priložnost, da nekoga poučimo o Gospodu, obenem pa se duhovno osvežimo. Ravno zato je izvir veselja. Želja po širjenju Jezusovega sporočila tudi nas same približa Bogu.
Preberite še:
Zakaj še verovati v Cerkev?
Oznanjati vstalega Kristusa
To je razlog, zakaj je molitev gonilna sila vsakega misijonarskega delovanja – v nas poraja željo, da bi čim več časa preživeli z Gospodom. Kako lahko govorimo o Njem, če ga ne poznamo? Bolje ga moramo spoznati, bolje nahraniti svojo vero, svoj razum, če se želimo dotakniti tistih, ki bi jih radi nagovorili. Takrat bo teologija pred nami razprostrla vse svoje nepopisne zaklade. Postali bomo del Božjega načrta in doživeli odrešenje, ki nam ga je namenil Gospod, ter spoznali razlog, zakaj oznanjamo vstalega Kristusa.
Oznanjevanje Jezusovega sporočila ni najvišja stopnja v življenju kristjana, temveč je njegovo bistvo. To je učna ura iz ponižnosti – ker takrat pridejo na dan naše lastne napake; je pa tudi učna ura iz svetosti vere, ki jo oznanjamo, in se bo src drugih ljudi dotaknila le v primeru, če jo bomo sami udejanjali.
Avtorica prispevka je Jeanne Larghero.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Kako je sveti Anton z vojaškim helikopterjem preletel Padovo
Preberite še:
“Vse mame v župniji so boljše katehistinje kot jaz”
Preberite še:
Ljubezen brez omejitev: pri 84 letih se je naučil ličiti svojo skoraj slepo ženo
