Ženska ženski – žena, mama in psihologinja Andreja PlutAndreja Plut je Gorenjka, poročena z Dolenjcem, s katerim sta si po spletu naključij oz. Božji previdnosti dom ustvarila v Naklem. Imata pet otrok: Julijo (12), Elizabeto (10), Krištofa (7), Ivano (4) in Terezo (1). Po izobrazbi je diplomirana psihologinja, ki pa je trenutno doma. Krmarjenje med službo in domom ter vsemi bolniškimi dopusti, ki so zaradi narave moževega dela vedno “padli” nanjo, je namreč postajalo vedno bolj naporno in izčrpavajoče.
A Andreja je aktivna in ustvarjalna kot le kaj. Ker si trenutno redne odhode od doma brez otrok težje privošči, je začela zavestno gojiti hobije, ki so temu prilagojeni. Ker rada ustvarja, se je med bolniško ob četrti nosečnosti naučila kvačkati, z otroki izdeluje družinske pustne kostume, krasijo rojstnodnevne torte s tičino maso, moža in sina striže, izdeluje čudovit nakit … Zelo jo sprošča tudi delo na vrtu.
Preberite še:
Ugasnimo ekrančke, vklopimo možgančke! Nekaj idej za družinsko ustvarjanje
Dejavnosti zunaj doma so zanjo trenutno zelo omejene, zato pa toliko bolj dragocene – z možem skupaj pojeta v župnijskem pevskem zboru in od lanskega leta obiskujeta tudi zakonsko skupino. V zadnjih letih ji je v veliko veselje tudi organizacija izmenjevalnic oblačil in druge opreme – “podarim dobim” v Naklem. Ti so na Gorenjskem postali že poznan dogodek, na katerem sodelujejo številni ljudje, tudi od drugod. Druge Andrejine priljubljene dejavnosti, večinoma povezane s športom, pa so trenutno v hiberniranju, saj, kot pravi, njeno telo potrebuje “generalni servis”, da bo zanje spet sposobna.
Preberite še:
5 razlogov, zakaj se pridružiti zakonski skupini
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Zadovoljna sem, če pred šesto uro zjutraj v najini zakonski postelji poleg mene leži le mož – in ne že kateri od otrok. 🙂
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
“Kje je že moj korektor za podočnjake?”
Preberite še:
Kako do naličenega obraza v le treh minutah
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
… se sama tako veliko bolje počutim. Iz tega razloga sem pred nekaj leti, potem ko sem ugotovila, da se pretežno oblačim le še v oblačila “za doma”, ta del garderobe precej prenovila. To je dalo “delu (od) doma” čisto drugačno perspektivo.
4. Kako ob vseh družinskih obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa sploh najdete čas za svoje hobije, denimo za organizacijo izmenjevalnic?
S prijateljico Darjo sva pred tremi leti odločili začeli z organizacijo t. i. “podarim dobim”, saj imamo v Naklem super pogoje za izvedbo takega dogodka. Večina dela je skoncentriranega na zadnjih šest tednov pred izmenjevalnico, ki poteka dvakrat letno: v spomladanskem in jesenskem času. Glavnino lahko opraviva od doma, po telefonu in z e-pošto.
Z izmenjevalnicami imava ob najinih skupno 10 otrocih veliko veselje. Imava tudi srečo, da naju v tem podpirata tudi moža, ki morata včasih malo stisniti zobe, ko se po hišah pred izmenjevalnico začnejo kopičiti škatle vnaprej prinešenih stvari. Hvaležni sva, da pri izpeljavi dogodka sodeluje (vse večja) ekipa prostovoljcev in da imamo vsako leto več zadovoljnih obiskovalcev. Lep je občutek, da skupnost stopi skupaj in naredi nekaj dobrega.
Preberite še:
Redovnice so reciklirale, še preden je to postalo moderno
5. Kako z možem ohranjata iskrico v zakonu in zakaj vam je to pomembno?
Verjamem, da ima “vse svojo uro, vsako veselje svoj čas pod nebom”. Trenutno nimava ravno obdobja, ko bi bilo veliko časa za klasično romantiko. Blagoslovljena sva s tem, da sva rada skupaj, karkoli že počneva, in si vsakodnevno prihajava naproti v lepem in težkem.
Vsake toliko, morda eno noč v mesecu, starejši štirje otroci prespijo pri starih starših. Takrat se nama zdi, kot da sva na medenih tednih – čeprav je najmlajša z nama.
6. Za sabo imate naporen dan, nato pa se še otroci odločijo, da kakšno zagodejo. Kako se odzovete v takšni situaciji in kako jo rešite?
Nekako sem imela ob ustvarjanju lastne družine predstavo, da so mame velikih družin lahko le tiste, katerih potrpežljivost in blagost ne poznata meja. Z leti, ob bližnjem spoznavanju življenja družin in zgodb mam, je ta predstava postajala realnejša. Vsaka mama se mora kdaj za kakšno dejanje tudi opravičiti otrokom in spovedati pred Bogom.
Toliko sem že dozorela v potrpljenju, da zmorem v takih situacijah tudi že zaplavati s tokom in zaključimo večer tudi malo drugače kot sicer. Se pa tudi še večkrat zgodi, da se lahko opišem z verzi Nataše Konc Lorenzutti: “Mamica nam knjige bere, ko je jezna, se pa dere.”
Preberite še:
Vas materinstvo izčrpava? Prosite za pomoč sv. Rozo
7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Zagotovo najtežje preizkušnje v mojem življenju so bila poporodna obdobja, vsako izmed njih sicer dolgo poglavje samo zase. Vsa so bila zaznamovana z včasih zelo, včasih malo manj težkimi simptomi poporodne depresije (nespečnost, tesnoba, občutki nesposobnosti, krivde …). Težko sem se sprijaznila s takim Božjim načrtom, zdelo se mi je nepravično, da mi ni vsaj enkrat dano, da bi čas z novorojenčkom preživela lepo, mirno in veselo.
Zdelo se mi je nelogično, kako se lahko novega življenja tako veselim, potem pa tak poporodni “blackout”. Sem pa počasi z leti vse bolj postajala tudi hvaležna za te preizkušnje, saj sem vse bolj jasno videla njihove sadove v svojem življenju. Postala sem bolj ponižna, naučila sem se bolj paziti nase, bolj zaupati v Božjo previdnost, se manj obremenjevati z mnenjem drugih, prositi za pomoč … Hkrati pa sem s svojimi izkušnjami pomagala že veliko ljudem v podobnih stiskah in tudi prek tega stkala kakšno novo prijateljstvo.
Preberite še:
Poporodna depresija: Počutila sem se kot edina na svetu s tako težkimi občutki
8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
“Bog, ti že veš, za kaj je tole dobro.”
Sicer pa me že dolga leta spremlja slovenska ljudska pravljica, ki mi velikokrat pomaga spremeniti zorni kot v situacijah, ko se (preveč) obremenjujem s tem, kaj si drugi mislijo o meni ali mojih dejanjih. Govori o očetu in sinu, ki se z oslom odpravita v oddaljeno mesto, na dolgi poti pa prenočita v vaseh ob poti. Ko prvi večer ležeta k počitku, slišita, da se vaščani pogovarjajo o njiju – zgražajo se, kako lahko mladi sin jezdi osla, njegov ostareli oče pa po njihovem mnenju zraven le stežka pešači. Naslednji dan zamenjata vlogi, kljub temu pa v naslednji vasi ponovno poslušata zgražanje, zato v naslednjih dveh dneh preizkusita še preostala dva načina potovanja. Ker se ogorčenju v nobeni vasi na poti ne moreta izogniti, oče sinu pove tole modrost: “Dragi sin, za vse življenje si zapomni – vsem ljudem ne moreš nikoli ustreči!”
9. S čim, kje, kako se duhovno napolnite?
Redno-neredno prebiram dnevno Božjo besedo in Besedo med nami, pa tudi Božje okolje, Družino, Ognjišče, DIŽ-evo revijo. Rada tudi poslušam Duhovni pomislek Gregorja Čušina in druge oddaje na Radiu Ognjišče. Sicer pa me zelo duhovno nagovarja poslušanje in prepevanje sodobne krščanske glasbe, zato sem res vesela, da imam v Kranju možnost občasno obiskati tudi slavilna srečanja s skupino Svetnik, ki so res enkratna duhovna izkušnja.
Preberite še:
Ko je obležal, mu je bil “Bog bližje kot kadarkoli”
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Ker lahko tudi z navidez zapostavljenega mesta “izza štedilnika” z vero, ustvarjalnostjo in ljubeznijo spreminjamo svet na boljše.
Ženska ženski
Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in vse, kar potrebujemo, je nekaj spodbudnih misli, pa ne vemo, kje bi jih poiskale.
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
