Carmen Álvarez je mama, ki se je odločila deliti zgodbo o tem, kako je bila na sredini nosečnosti s hčerko na robu smrti“Nosečnost je bila povsem običajna. Morala sem malo več počivati, vendar nič posebnega,” pripoveduje Carmen Alvarez. Skupaj z možem Luisem imata šest otrok, najstarejši je star 12 let.
Ravnokar sta prebrodila zakonsko krizo, družina pa se je preselila v Torrent, mesto v Valenciji. Z družino so preživljali prve dneve v novem domu, medtem ko je bil Carmenin oče v bolnišnici zaradi raka na mehurju.
Bil je petek, 7. maja 2017. Carmen je bila takrat noseča skoraj 23 tednov. “Dobila sem hud glavobol in bolečine v vratu. Luis me je odpeljal v bolnišnico, a so naju poslali domov,” se spominja Carmen. V soboto se je bolečina ponovila in se še okrepila. Bolele so jo oči, telo, dobila je visoko vročino in bruhala. Odpeljali so jo z rešilcem. Tako se je začelo dolgo obdobje trpljenja in negotovosti.
Preberite še:
Marleen, ki so ji amputirali nogo: “Nič ni narobe, če sem drugačna”
Diagnoza: bakterijski meningitis
V bolnišnici se najprej niti niso zavedali resnosti njenega stanja. Nato je sledila diagnoza: bakterijski meningitis. Njeno življenje je bilo v nevarnosti.
Luis se spominja pogovora z zdravnikom: “Rekel mi je, da obstaja možnost, da ne bo preživela noči. Najprej sem mislil, da govori o otroku. Povedal sem, da smo enega otroka že izgubili. Zdravnik pa me je z vso resnostjo pogledal in dejal, da ne govori o otroku.”
V tistem trenutku se je Luis znašel v zelo težki situaciji – kako povedati ženi, da se pripravi na smrt.
Preberite še:
Anksioznost, zloraba, bes, misel na samomor: “Iskala sem varnost”
“Zelo verjetno je, da se bo srečala z Bogom”
Sestra ga je pospremila v sobo in Luis je pristopil h Carmen, ki ni bila povsem pri zavesti, in ji rekel, da je zelo verjetno, da se bo srečala z Bogom. Carmen se je v tistem trenutku prestrašila, saj se je začela zavedati resnosti situacije. Luis pa ji je dejal: “Ko ga boš videla, mu govori o nas. Pripravi se.”
Nato je kmalu prišel duhovnik in ji podelil zakrament bolniškega maziljenja. Carmen se je počutila tako slabo, da ni mogla niti moliti. Luis je ob njej ostal celo noč in molil. Ob tem je poudaril, da v tistih dneh ni doživljal tesnobe. Razlog za to vidi predvsem v tem, da so tudi drugi molili z njim. To mu je dalo vzpodbudo. Molitveni verigi so se namreč pridružili številni ljudje po vsem svetu.
Deset dni na intenzivni negi
Carmen tisto noč ni umrla. Kar deset dni je preživela na intenzivni negi in stanje se je počasi začelo izboljševati. Njeno telo si je opomoglo in nosečnost ni bila več ogrožena.
V času, ko je bila še na intenzivni negi, so ji zdravniki svetovali splav, saj bi otrok lahko zaradi njenega stanja utrpel določene posledice. Carmen in Luis sta splav zavrnila, zanju in njunega otroka pa se je boril tudi njen ginekolog, ki je bil na srečo zaposlen v isti bolnišnici, kjer je bila Carmen hospitalizirana in jo je lahko tako ves čas spremljal.
Na srečo so z zdravili lahko nadzorovali nosečnost in Carmen je kmalu lahko odšla domov. “Bila sem zelo šibka, a odločena, da z otrokom zdrživa še štiri tedne,” je dejala.
Preberite še:
Pred 22 leti sta zavrnila splav. Zdaj pa njuna hči navdihuje druge
Prezgodnji porod
Ko je bila Carmen v skoraj 28. tednu nosečnosti, je rodila. “Poroda ni bilo mogoče ustaviti. Tako sem se bala, da bo otrok umrl.” Takrat je bil ob njej zdravnik, ki ji je dejal, naj se umiri in da jim bo uspelo.
Prišel je trenutek poroda in 16. junija 2017 se je rodila Laura, ki pa ob prihodu na ta svet ni dihala. Zdravniki so jo hitro vzeli, da je Carmen ni mogla niti videti, in jo začeli oživljati.
“Tisto noč sem preživela v solzah,” se spominja Carmen. Bolečina, ker ni mogla videti svoje hčerke, je bila neznosna.
“Po nekaj urah so mi prinesli fotografijo in končno sem jo lahko videla vsaj tako.”
Naslednji dan so Carmen na invalidskem vozičku odpeljali na oddelek novorojenčkov.
Preberite še:
Rojstvo nedonošenčka – moja zgodba
Krst v bolnišnici
Ko se je Laura rodila, je tehtala le 1200 g. Luis je dejal, da je bila velika kot paket riža. Ker je bila na oddelku za nedonošenčke, kjer naj bi preživela še mesec dni, so jo tam tudi krstili. “Prosili smo, da pride naš duhovnik in naši prijatelji. Bilo je zelo čustveno,” se spominja Carmen.
Laura pomeni …
Zakaj ravno ime Laura? Carmen je bilo to ime že samo po sebi všeč, potem pa ji je še sestra razložila, da je povezano z zmago. Boljšega imena ji tako skoraj ne bi mogli izbrati.
Vsak dan je bil za Lauro resnično velika zmaga in 7. avgusta 2017 je končno lahko odšla domov v maminem objemu.
Laura je danes stara že tri leta in je zelo vesela deklica. “Ko Bog naredi čudež, naredi resnično velikega,” pravi Carmen.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Vprašanja, na katera si morate odgovoriti še v času nosečnosti
Preberite še:
To je Emma. Mama, ki se je borila za življenje svojega sina
Preberite še:
Kot bi zadela na lotu: rodila je enojajčne trojčke
