Tik pred posvečenjem se predstavlja še zadnja trojica letošnjih novomašnikovZakrament mašniškega posvečenja bo v Cerkvi na Slovenskem jutri, na praznik apostolov sv. Petra in Pavla, prejelo sedem novomašnikov.
Blaž Franko, Rok Vinko Žlender, Tilen Oberwalder Zupanc in Anže Cunk so se v minulih junijskih nedeljah na Aleteii že predstavili, tokrat pa preberite, kaj so tik pred posvetitvijo povedali Janko Potisek, Matej Rus in Martin Leban.
Tudi njim smo zastavili enaka vprašanja – nekaj odgovorov najdete spodaj, tiste bolj zabavne pa v fotogaleriji. Kaj mislite, se bolje znajdejo pri kuhanju ali pospravljanju? 😉
Preberite še:
“Duhovnikov ne dela škof, ampak jih rodijo družine in vzgojijo župnije”
JANKO POTISEK
Na tvojo besedo
Poklic duhovnika danes ni ne pogost, ne priljubljen, ne preveč spoštovan. Zakaj ste se vseeno odločili zanj?
Ker verjamem, da bom z Božjo pomočjo lahko v duhovniškem poklicu storil največ dobrega. Tudi mnoge vrednote danes niso več “moderne”, pa vendar imam izkušnjo, da če se trudim po njih živeti, čutim Božjo bližino in sem notranje zadovoljen. Svet se danes spreminja z bliskovito hitrostjo, Bog pa ostaja večen, nespremenljiv, trden. Vse mine, le Bog ostane.
Česa po vašem mnenju v Cerkvi najbolj primanjkuje?
Mogoče pravilno razumljene drznosti. Velikokrat smo zelo previdni, preveč pazimo na to, kakšne bodo posledice, kaj bodo rekli … Ampak dejstvo je, da če sem skladna oseba, če delujem v skladu s tem, kar govorim oziroma učim, bo to doseglo svoj namen. In Bog zna delati velike stvari, čudeže, tudi po nepomembnih “orodjih”.
Kakšen je za vas dober duhovnik? Imate v tem kakšnega vzornika?
Tisti, ki je najprej dober človek. To je osnova, brez katere ne gre. In v tem smislu potem takšen duhovnik, ki zna vzpostaviti stik z vsakim človekom, tudi tistim, ki je popolnoma drugačnih prepričanj, neveren ali drugače veren … Duhovnik mora biti človek, ki zna sodelovati in povezovati ljudi med seboj; ki zna presegati in spodbujati k preseganju človeških razprtij, prepirov in zamer. Velik vzor v tem mi je domači župnik, ki zmeraj najde lepo besedo za vsakega človeka in zna sodelovati z vsemi.
Več odgovorov novomašnikov Janka, Mateja in Martina najdete v fotogaleriji.
MATEJ RUS
Zaupaj v Gospoda in delaj dobro!
Poklic duhovnika danes ni ne pogost, ne priljubljen, ne preveč spoštovan. Zakaj ste se vseeno odločili zanj?
Odločitev za duhovniški poklic pravzaprav izvira iz Božjega klica, ki sem ga začutil. Gre za odgovor na Božje povabilo in ne za mojo samovoljno odločitev. Iz tega razloga se tudi nikoli nisem pretirano obremenjeval z vprašanjem o spoštovanju in priljubljenosti, ki naj bi ga opravljanje poklica duhovnika prineslo samo po sebi.
Česa po vašem mnenju v Cerkvi najbolj primanjkuje?
Tako kot se z nenehnimi izzivi sooča svet, se z njimi sooča tudi Cerkev. In z nekaterimi zadevami se spoprime odločno in zavzeto, kot se je to zgodilo sedaj v času pandemije. Medtem ko se mi pri drugih zadevah, ki se bolj dotikajo lastnega ugleda, na trenutke zazdi, da išče rešitve na bolj neroden način, namesto, da bi pristopala k problematiki z bolj odprto in iskreno željo po spremembah in še bolj svetem življenju.
Kakšen je za vas dober duhovnik? Imate v tem kakšnega vzornika?
Dober duhovnik po mojem mnenju je najprej tisti, ki živi iz osebnega izkustva z Jezusom in zatem to izkustvo tudi želi predajati ljudem, ki jih sreča v svojem vsakdanjiku. Tako je po eni strani blizu Bogu in po drugi strani tudi blizu ljudem. Najprej mi je za vzornika gotovo Janez Marija Vianej, takšen vzor pa tudi danes vidim v številnih duhovnikih, s katerimi se srečujem.
MARTIN LEBAN
Gospod je moja luč.
Za to pot se nisem odločil sam, ampak sem v sebi prepoznaval Božje povabilo. Ta Božji klic sem počasi razpoznaval. Pri mojem odločanju mi je predvsem pomagalo sodelovanje v domači župniji in molitev. Sam ne bi govoril o “poklicu” duhovnika. Če bi na duhovništvo gledal kot na nek poklic, bi po osmih urah pisarno zaprl in nato živel po svoje. Mislim, da se vsi zavedamo, da duhovnik tega ne more storiti. Duhovništvo vidim kot način življenja, v katerem si vedno v odnosu z Gospodom in na voljo ljudem. Duhovnik je tisti, ki ljudem predstavlja Božjo bližino. Ta bližina pa ljudi ozdravlja in jim pomaga. Zdi se mi, da današnji človek še posebej potrebuje te Božje bližine.Česa po vašem mnenju v Cerkvi najbolj primanjkuje?
Po mojem mnenju v Cerkvi primanjkuje iskrene in goreče vere. Predvsem vere v to, da je Gospod tisti, ki Petrovo barko vodi in jo brani tudi v najbolj viharnih časih.Kakšen je za vas dober duhovnik? Imate v tem kakšnega vzornika?
Zame je dober duhovnik tisti, ki se je ves dal na razpolago Bogu in ljudem. Vzornikov dobrih duhovnikov imam kar nekaj – od duhovnikov, ki so delovali na Jesenicah, do duhovnikov, s katerimi sem se srečal na župnijah, ki sem jih obiskoval kot bogoslovec. Morda bi posebej izpostavil gospoda župnika Zdravka Hajnriharja, o katerem so mi večkrat pripovedovali starši. Svojo službo je na Jesenicah opravljal v težkih časih, v času po vojni. Predstavlja mi zgled duhovnika, ki kljub vsem nasprotovanjem zaupa v Boga in požrtvovalno opravlja svoje delo.
Preberite še:
Martin razkriva dolgo pričakovano novico
Preberite še:
Duhovniki so dolgočasni in zagrenjeni? Ta video vas bo prepričal o nasprotnem
Preberite še:
Duhovnikovo pismo nečakinji ob njenem prav posebnem dnevu
