Moške skrivnosti tokrat šepeta mož in oče dveh otrok ter vsestranski ustvarjalec Matjaž VertušMariborčan Matjaž Vertuš je mož Irene in oče Viktorije ter Zaharija. Kaj pa še počne v življenju ta iskrivi, zabavni in izčrpni sogovornik? Skoraj bi lažje pojasnili, česa ne. 🙂 Torej, ukvarja se z digitalno in analogno fotografijo ter videoprodukcijo, snema vloge, igra kontrabas oziroma bas kitaro v skupinah Svetnik in Flat Hats, rad teče, pleza, igra tarok in šah. Najraje pa je z družino.
Služba, žena, otroci, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Tukaj sem se kar nekoliko lovil. Ukvarjam se z video- in fotoprodukcijo in vedno se najde kakšno delo, ali za stranke ali za razvoj. Tako da je bil delovni čas v določenem obdobju neomejen. Kar pa ni bilo dobro. Zdaj se ve, da je nekje po osmih urah delovnika konec. In smo ob štirih ali petih popoldne skupaj. So izjeme, ampak na splošno je to to. Konci tedna so za družino. Ob sobotah redkokdaj delam. Še redkeje ob nedeljah. Neprijetne dolžnosti pa poskusim narediti čim prej. Da mi ne ostajajo v glavi predolgo. Vedno mi ne uspe, ampak trudim se.
Kako razvajate svojo ženo?
Vsak mesec imava domačo nalogo, da hodiva na zmenke; kot mnogi zakonci, ki hodijo na zakonsko skupino. Tako da greva kar se da pogosto na kakšen zmenek. Otroke pa tačas nekomu “uturiva”. Me pa to vprašanje kar malo zbode. Mislim, da obstaja še nekaj manevrskega prostora za razvajanje. Seveda, podpiram jo pri vsem, kar dela in o čemer sanja. Bi pa jo lahko še bolj razvajal. Mislim, da ji to kar “paše”.
Kje in kdaj sta bila na prvem ter na do zdaj zadnjem zmenku?
Mislim, da je bil prvi v restavraciji Leon v Mariboru. Irena je jedla špagete po bolonjsko. Potem pa sva šla v mariborski park. V restavraciji so nama celo posodili odejico. Na zadnjem zmenku sva bi pa včeraj.
Preberite še:
Od reševalca življenj do reševalca duš in še česa
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Precej rad kuham in to mi gre kar dobro. No, če je to sploh mit ob vseh jamiejih oliverjih in podobnih kuharskih mojstrih.
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Maximus iz risanke Zlatolaska. To risanko smo dostikrat pogledali in Maximus se kar izkaže. Je neustrašen. Hehe.
No, verjetno niste tega mislili. Različne hobije imam. Zadnje čase je to analogna fotografija. Sam proces fotografiranja te prisili, da se ustaviš in res najdeš nekaj najlepšega, kar je mogoče ujeti v tem trenutku. Ali pa v naslednjem. In sam videz analognih fotografij je drugačen, vsak film in vsak objektiv daje nekaj svojega.
Skratka, lep proces in rezultati. Bom priložil nekaj mojih analognih fotografij, da si lažje predstavljate. Sicer pa imam tudi vlog o analogni fotografiji, kjer predstavljam svoje delo in z njim komuniciram z analognimi fotografi iz vsega sveta. Vlog je v angleščini, ima pa slovenske podnapise. Tako da me lahko spremlja ves svet. 🙂
Ustvarjanje Matjaža Vertuša:
Fotografirate, snemate, vlogate, plešete, igrate bas kitaro v skupini Svetnik. Smo izpustili še kako ustvarjanje? Kaj vas še mika?
Rad igram šah. Poleti tudi tarok. Rad tečem in športno plezam. Preizkusil sem se tudi kot filmski igralec. Igram kontrabas v gipsy swing skupini (Flat Hats) – pri skupini je, preden so prišli otroci, pela tudi Irena, moja žena. Velika ljubezen, veselje, milost je naš cerkveni zborček Studenček, s katerim igramo vsako nedeljo pri sveti maši.
Preberite še:
“Škoda je, da bi zrli zgolj v blato, po katerem tacamo, ko je nad nami zvezdnato nebo”
Lahko delite z nami kako anekdoto s splošnih in cerkvenih dogodkov, ki ste jih snemali, fotografirali, a stvari niso ravno šle po načrtih?
Uh. Pred tedni. Za Exodus TV sem prenašal molitev, ki jo je vodil škof Marjan Turnšek. Snemalec, ki je bil z mano, je pozabil, da je kamera priklopljena v moj računalnik. Premaknil se je in izpulil kable. Tako so mi hkrati zmrznili računalnik, režija in prenos. In tudi jaz.
Medtem ko sem postavljal sistem na novo, sem prosil škofa, naj počaka z molitvijo. Pa je šlo naprej, po kratki pavzi. Je pa bil stres. Zame in za direktorja Exodusa, ki me je med izpadom nenehno klical. Ampak po prenosu je bilo vse ok. Je rekel, da se zgodi. Tako da mi je odleglo. To je bil prvi prenos, a ne zadnji.
Preberite še:
“Biti drugačen ni vedno lahko, a okolica to vendar sprejme in spoštuje”
Še ena: na Ptuju sem fotografiral za Siol. Pridem v bar, povem, za koga delam, in da sem dogovorjen za fotografiranje hotela. Napotili so me do neke gospe, ki je imela tam festival kave. Z njo hodiva naokoli, naredim dolg prispevek o kavi in “milijon” fotografij. Po kakšni uri ugotovim, da sem z napačno osebo. Tečem nazaj v kavarno, kjer me čaka Siolova novinarka, ki ji nič ni jasno. Saj meni tudi ni bilo. Prvič sva delala skupaj. Sem mislil, da je bilo zadnjič. Ampak ni bilo. Pozneje sva se smejala najinemu prvemu sodelovanju.
Kako digitalno “pismeni” so, po vaših izkušnjah, slovenski duhovniki?
Večina duhovnikov ni ravno rosno mladih. Tako da bodo oni težko neki “hekerji”. (smeh) Naš župnik zna pošiljati maile, kar je precejšen uspeh za 82-letnega človeka. Recimo Facebooka pa sploh ne razume. Tako da prek Facebooka komunicira naša katehistinja. Pri digitalni pismenosti je prostor za sodelovanje med župnikom in župljani. Ni pa treba, da je župnik “maher” na vseh področjih. In tudi ne more biti. Najpomembnejše je, da ima srce za Boga, ostalo bo On zrihtal. Mlajši duhovniki pa znajo tudi kaj več kot poslati e-pošto.
Preberite še:
“Pravijo, da se moški ne spremeni. Ni res! Jaz se spreminjam”
“Očetovstvo me izpolnjuje, ker …”
Ko sem postal ata, sem se zaljubil v svojega otroka. Na poseben način. In vedno rajši ju imam. Težko je opisati, zakaj. Drži, da sta “cukra”, in včasih me tudi jezita. Jaz tudi njiju, verjetno. Tako pač je. Da sem postal oče, je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo v življenju.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Vere. Ljudje iz strahu lahko ubijemo celo brata. To se dogaja pri nas in po svetu. Žalostno. V strahu se lahko se vedno obrnem na Boga. Lahko pa tudi ne in delujem v stiski. Kar pa pri meni nikoli ni bilo dobro. Verjetno je še kaj takega, ampak vse izhaja iz vere.
Preberite še:
Ko je sam z otrokoma, se včasih okolica čudi, kako ju obvladuje
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Ko sem dopolnil 30 let, sem bil v precejšnji krizi, ker je bilo moje življenje životarjenje. Iskanje lagodja, užitkov. Počutil sem se, kot da sem na popolnoma napačni poti. Takrat sem v obupu in tudi strahu predal vse Bogu in mu rekel, naj mi On pomaga. Naj me vodi. In živel sem srečno do konca svojih dni. 🙂
Saj ne. Bilo je res osvobajajoče iti naprej in se truditi poslušati Boga, mu slediti, delati, kar bi On delal. In zraven gledati čudeže in milosti, ki jih je bilo res ogromno in še jih bo.
Že to, da sem potem spoznal ljubezen svojega življenja Ireno, imam dva čudovita otroka. Delam v foto- in videoprodukciji, kar mi je v veselje. Ogromno je tega …
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Božja beseda. Najbolj in najpogosteje prek glasbe. Res so mi blizu tako izpovedne pesmi, v katere se lahko vživim in v katerih je tudi Božja beseda. Ki ima posebno moč. Imam to milost, da igram tudi v skupini Svetnik. Tam izvajamo pesmi, ki jih res močno čutim. Ravno sem naredil videospot za pesem Ko ne zmorem. Pesem, ki me popelje v zavedanje, da sem omejen, in z Njim je mogoče to, kar mislim, da ni.
Preberite še:
Ko je obležal, mu je bil “Bog bližje kot kadarkoli”
Glede česa vsega bi se morali po Štajercih zgledovati drugi Slovenci? 😉
Ej, na Štajerskem je res vse malo bol “na izi”. Se mi zdi, da bolj proti zahodu je vse bolj napeto. Kot da se gre na življenje in smrt. Res je, da nam malo manjka te “zahodne” ambicioznosti in da preveč jamramo. V krču živeti pa tudi ni zdravo.
Vaša največja osebna in družinska želja/cilj za prihodnost?
Pri maši je na koncu prošenj vedno ena po osebnem namenu. Imam tradicijo, da prosim za čisto srce. Zelo mi je blizu pesem Čisto srce mi daj, povzeta po psalmu 51. Govori o želji, da bi bil v Božji bližini. Potem je vse na pravem mestu.
Preberite še:
Od materinskega doma do mikrofona: “Hvaležen za vse dobre ljudi”
Preberite še:
Po zaključenem študiju medicine je pustila vse, da bi uresničila svoje sanje
Preberite še:
Imena za deklice, ki nosijo Božji pečat
