Nikoli se ne moti. Živeti z zakoncem, ki misli, da ima vedno prav in mora vedno imeti zadnjo besedo, je lahko težavno, razen če skušamo bolje razumeti in se naučimo z njim bolje ravnatiKdo še nikoli ni slišal pritožbe v slogu: “Z mojim možem (ali ženo) nima smisla razpravljati, ker ima vedno prav.” Lahko bi govorili tudi o parih, kjer oba mislita, da imata vedno prav in vsak na vse pretege zagovarja svoje stališče.
In ko bi ju vprašali, kdo je začel prepir, bosta brž pokazala drug na drugega. Kaj naj si mislimo o takšnem vedenju? Kako se s tem spoprijeti v zakonu?
Preberite še:
Umetnost razločevanja: kako sprejeti prave odločitve
Skušati razumeti, v kaj je drugi tako zelo prepričan
Začnemo lahko z vprašanjem, od kod drugemu želja, da bi vedno imel prav. Ali to izhaja iz želje po resnici, iz potrebe po potrditvi ali iz pomanjkanja ponižnosti? Vedno moramo imeti v mislih, da je odgovor večplasten.
Se je res tako lahko popolnoma pravilno spopasti z gmotnimi težavami, z usklajevanjem družinskega in poklicnega življenja? Ali še huje, reševati hude težave, kot je na primer anoreksična najstnica v družini? Človek mora biti izredno pameten, da je sposoben sam poiskati najboljšo rešitev.
Največkrat ni preveč imeti dveh različnih pogledov oz. stališč, da bi zajel vse vidike nekega problema. V večini primerov do nesoglasij pride zato, ker vsak na problem gleda z drugega vidika.
Preberite še:
Zakonsko ognjišče – kako v zvezi ohraniti iskrico?
Usklajevanje dveh plati
Predstavljajmo si, da dve osebi stojita vsaka na eni strani platna, ki je z ene plati pobarvan rdeče, z druge belo. Tista, ki gleda rdečo stran, bo rekla, da je slika rdeča. Tisti pa, ki gleda belo stran, bo trdil, da je slika bela. In vsak ima deloma prav.
Enako se godi v večini zakonskih prepirov. Vsak vidi zgolj eno plat resnice. In če bi skušali uskladiti različne poglede, da bi dobili širšo sliko. Mož in žena bi si lahko rekla: “Če mož/žena ne vidi stvari enako kot jaz, pomeni, da vidi določene vidike vprašanja, ki jih jaz ne vidim. Poskusil/a bom razumeti, kako gleda in v kaj je prepričan drugi”.
Preberite še:
Naredite konec prepirom v vaši zvezi
Končno se lahko spomnimo dveh kreposti, ki sta za življenje v paru zelo koristni:
- Prva je empatija, čudovita lastnost, s katero smo zmožni iti iz sebe, za trenutek pustiti lastna izhodišča ob strani, se spoštljivo zazreti v položaj druge osebe in ga skušati razumeti.
- Nič manj pomembna lastnost je ponižnost, ki jo spremlja zdrava pamet. Ponižnost namreč ve, kjer so človekove meje in nas obvaruje ošabne misli, da samo mi poznamo resnico.
Avtor prispevka je Denis Sonet.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Dala mu je na izbiro: “Jaz ali pornografija”
Preberite še:
3 področja, na katerih so otroci naši najboljši učitelji
Preberite še:
Svetniki, ki so bili kriminalci ali obsojenci, a so kljub temu našli Jezusa
