Urniki, kdaj je treba v posteljo, omejena raba pametnega telefona in igranja igric, sadje in zelenjava … Med starši, ki svojim otrokom želijo dobro, in otroki, ki v tem vidijo le vir nezadovoljstva, je vzrokov za napetosti veliko“Dovolj mi je te družine!”; “Vsi ga lahko imajo, samo jaz ne!” Ali tisti najbolj uporniški: “Hočem druge starše!”
Kdo ni bil tu in tam deležen bolj ali manj hudih posledic frustracij svojega otroka?
Za materino ali očetovo srce so ti stavki v določenem trenutku zelo boleči. Otroke lahko razorožimo s tem, da se jim potrudimo pojasniti, da delujemo v njegovo dobro. A kako naj mu pomagamo, da se bo tega zavedal? Nekaj namigov lahko najdemo v knjigi Bernadette Lemoine in Diane de Bodman z naslovom Besede za rast za najstnike od 8. do 13. leta.
Preberite še:
6 stavkov, ki jih je dobro “imeti pri roki”, ko vzgajate najstnike
“Sosedova trava je vedno bolj zelena”
Tako pravi pregovor, a je to zgolj privid. Nobena družina ni popolna. In če vaš otrok nenehno ponavlja, kakšno srečo ima kateri od njegovih sošolcev, ga spomnite, da se od zunaj vedno hitreje opazi pozitivne plati: “Pogosto v lastni družini opazimo le pomanjkljivosti, pri drugih pa zlasti prednosti in to, kaj vse jim starši dovolijo …”
Otroku pojasnite, da ima vsaka družina svoj način življenja. Poudarite dobre plati vašega in vztrajajte pri tem, da preprosto ne more imeti vsega: “Govoriš o družini, ki je v letu dni prepotovala svet. To je sicer čudovito in gotovo so videli veliko novega. Ti si pa v tem času lahko še naprej užival v družbi svojih starih staršev, bratrancev in sestričen, v šoli, na košarki ali na plesu, si našel nove prijatelje ipd.”
Preberite še:
9 dejavnosti, s katerimi lahko to poletje zaposlite svojega najstnika
“Zate je tako najbolje”
“Med 8. in 13. letom otroci še ne razumejo, da je frustracija del življenja in da nam ne preprečuje, da bi bili zadovoljni in srečni,” poudarjata Bernadette Lemoine in Diane de Bodman. Zato si je treba vzeti čas in otrokom pojasniti svoje vzgojne izbire in zadeve ne zaključiti s kratkim: “Tako pač je!”
Naj gre za omejevanje rabe telefona, za uro, ko mora biti zvečer doma, ali zahtevo, da poje nekaj sadja ali zelenjave, Bernadette Lemoine in Diane de Bodman predlagata, da rečemo naslednje: “Misliš, da to delava samo zato, da te jeziva? Razumeva, da ti ni lahko, a iz izkušnje veva, da je to zate najbolje.”
Druga možnost je, da otroka povabimo, da se postavi v naš položaj: “Predstavljaj si, da si oče/mama, imaš otroka rad in mu želiš le najboljše. Kaj bi ti storil/a? Kaj bi mu ti rekel/a?”
Preberite še:
8 nasvetov za dober pogovor z najstnikom
Znati se samospraševati
Na kratek rok je treba ostati trden v svojih odločitvah. To pa ne pomeni, da moramo pri določenih stališčih vztrajati v nedogled. Vzgojni prijemi se lahko razvijajo. Dobro je imeti določeno mero ustvarjalnosti in se navdihovati pri drugih, če vidimo, da nekaj dobro deluje.
Otrok se veliko nauči s tem, ko odraslega gleda, kako premišljuje in je sposoben stvari postaviti tudi pod vprašaj. Tako mu lahko na primer rečemo: “Slišiva, kaj praviš. Bova premislila in se pogovorimo.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Andrejina najtežja preizkušnja je bila izgorelost. “Naučila sem se reči ne”
Preberite še:
Ko v zakonu vlada zima: 7 pomembnih strategij, ki jim morate slediti
Preberite še:
Kam z bučkami? Sestra Nikolina in njeni štirje recepti
