Frančiškanski samostan je v Ljubljani najprej stal na današnjem Vodnikovem trgu, konec 18. stoletja pa so se frančiškani preselili na današnji Prešernov trgFrančiškani so v Ljubljano prišli leta 1233 in tu zgradili cerkev in samostan s knjižnico. Samostan, ki je imel burno zgodovino, saj je na primer leta 1382 pogorel do tal, je stal ob takratnem ljubljanskem mestnem obzidju, ki je na tem odseku ločeval mesto od vasi Poljane.
Preberite še:
Skrivnostni Slovenec, ki je imel v lasti eno najpomembnejših zbirk
Samostanska vrata v mestnem obzidju
Zdaj je nekdanja vas, na ozemlju katere stoji Gimnazija Poljane, že dolga del mesta Ljubljana. V bližini samostana so bila tudi vrata, imenovana samostanska vrata, pa tudi kloštrska ali frančiškanska vrata.
Samostanska vrata so bila v dveh nadstropjih in so imela majhna okna. V prvem nadstropju je imel prebivališče mestni stražnik, na drugem zidu pa so do 18. stoletja stali mestni topovi. Leta 1816 so obzidje porušili, zadnji vidni ostanek nekdanjega mestnega obzidja je del obrambnega stolpa v hiši na Krekovem trgu 4.
Preberite še:
5 samostanov, v katerih so še vedno živi starodavni recepti
Frančiškani odidejo, a se znova vrnejo
A vrnimo se k frančiškanom in njihovi zgodovini. Požar v 14. stoletju ni bila edina resna preizkušnja za manjše brate. Leta 1569 je namreč papež Klemen VII. ljubljanski frančiškanski samostan ukinil, v zgradbo pa se je vselil cesarski špital.
A kmalu so se frančiškani spet vrnili in v zgradbi je znova zaživel samostan. V tem samostanu je med drugim nekaj časa živel Valentin Vodnik kot frančiškanski brat Marcijan (zato tudi Vodnikov trg).
Preberite še:
Jezuit, dominikanec in frančiškan odidejo v gostilno …
Selitev z desnega na levi breg Ljubljanice
Ko so v začetku 19. stoletja porušili mestno obzidje, frančiškanskega samostana in cerkve takrat ni bilo več tam. Frančiškani so se že pred tem konec 18. stoletja preselili na današnji Prešernov trg.
V zgradbi dotedanjega frančiškanskega samostana ob mestnem obzidju pa so začeli delovati bolnišnica usmiljenih bratov, licej, licejska knjižnica in gimnazija, in sicer do leta 1895, ko so morali zgradbo porušiti, ker jo je preveč poškodoval potres.
Preberite še:
Znamenita ljubljanska cerkev, ki jo je zgradil mogočni viteški red
Avguštinski cerkvi
A tudi Prešernov trg, kjer zdaj stojita frančiškanska cerkev in samostan, ima zanimivo zgodovino. Leta 1314 so na tem kraju avguštinci zgradili cerkev, ki pa je bila porušena v turškem napadu na prestolnico dežele Kranjske leta 1492. V začetku 17. stoletja je tukaj znova zrasla cerkev, ki so je spet zgradili avguštinci, ki so v Ljubljano prišli leta 1625. Temeljni kamen za cerkev sv. Martina je položil ljubljanski škof Tomaž Hren.
A cerkev je imela smolo, saj jo je požar kmalu precej poškodoval, zato so jo avguštinci leta 1645 podrli in med letoma 1646 in 1660 zgradili novo. Ta cerkev je bila posvečena Marijinemu oznanjenju. Leta 1647 je bil ob cerkvi ustanovljen tudi samostan za avguštince.
Preberite še:
Kdo je bil skrivnostni čudodelnik s Primskovega
Avguštinci se morajo posloviti
Cerkev Marijinega oznanjenja so zaradi pomanjkanja denarja dolgo in postopoma gradili, tako da je bila posvečena leta 1700, zvonika pa sta bila postavljena šele leta 1719. V 18. stoletju je glavni oltar v cerkvi izdelal sloviti Francesco Robba.
Toda leta 1784 je cesar Jožef II. avguštinski red ukinil, zato so na današnji Prešernov trg prišli frančiškani, ki so leta 1785 prevzeli tudi novoustanovljeno župnijo Marijinega oznanjenja. Po prihodu frančiškanov je cerkev doživela še nekaj sprememb.
Zdajšnje stopnišče je bilo zgrajeno v prvi polovici 19. stoletja, leta 1858 je bilo prenovljeno cerkveno pročelje (belo barvo je zamenjala rdeča), na katerem je bila Goldsteinova freska, ki jo je leta 1883 zamenjala Wolfova freska. Tudi notranjost je bila prenovljena: med letoma 1845 in 1855 je slikar Tomaž Langus naslikal freske na stranskih kapelah in na stropu. Leta 1935 in 1936 je strop na novo poslikal Matej Sternen.
Preberite še:
Slovenski samostan, zgrajen po zaslugi štajerskega grofa, bele košute in Janeza Krstnika
Preberite še:
To so najlepše samostanske knjižnice na svetu
Bogata samostanska knjižnica
Poleg cerkve stoji frančiškanski samostan z vrtom, stisnjenim med Prešernov trg, Čopovo in Nazorjevo ulico. Kot piše na spletni strani frančiškanske župnije Marijinega oznanjenja, je v samostanu knjižnica, ki velja za najbogatejšo samostansko knjižnico na slovenskih tleh, saj hrani več kot 70.000 knjig, med njimi je tudi Dalmatinova Biblija s Trubarjevim podpisom.
Preberite še:
Starodavna cerkvica blizu Ljubljane, ki je kot nalašč za družinski izlet
Preberite še:
Ta viadukt na Ljubljanskem barju je bil prava tehnična in arhitekturna mojstrovina
Preberite še:
Ljubljanska ubožnica, ki jo je zasnoval slavni Maks Fabiani
