Zakaj je kruh toliko več kot le dnevna doza ogljikovih hidratovVečina ljudi si dandanes prizadeva, da bi se izognila uživanju prevelikih količin ogljikovih hidratov, toda nič na svetu ni slajše od dišeče, sveže in tople štruce kruha iz pečice.
Tej okusni poslastici se je še težje upreti tudi zato, ker danes poznamo toliko različnih vrst kruha. Mnoge med njimi izvirajo iz Evrope, kjer so nekatere oblike nastale iz prostorskih omejitev v krušnih pečeh ali zaradi omejitev pri dolžini peke.
Preberite še:
Naučite se speči kruh po receptu, ki je star kar 2000 let
Znamenita francoska bageta, recimo, je dolga in ozka zaradi omejenega delovnega časa, ki je bil na voljo pekom med vladavino Ludvika XIV. Druge vrste kruha premorejo malce več simbolike in duhovnega pomena. Oglejte si nekatere med njimi:
Nemška presta
Ta prigrizek, ki se mu ni moč upreti, izvira iz Nemčije in se je sprva imenoval “brezel”. Legenda pravi, da so menihi v srednjem veku pekli kruhke v obliki srca kot nagrado za otroke, ki so se naučili molitvic.
Druga zgodba pripoveduje, da si je zviti kruhek izmislila skupina pekov, preden so bili izpuščeni iz zapora. Zanimivo je, da peki v južni Nemčiji presto kot svoj simbol uporabljajo že od 12. stoletja. Dodana vrednost priljubljenega prigrizka je v tem, da so ga nekdaj lahko uživali tudi v času najstrožjega posta, saj ne vsebuje jajc ali mlečnih izdelkov.
Preberite še:
Jezus nima pojma o oglaševanju: “prodaja se” v malih koščkih kruha
Španski Pan Gallego
To je kruh romarjev. Domačini naj bi delili hlebce kruha romarjem, ki so se odpravili na romarsko pot sv. Jakoba proti Santiagu v Komposteli. Bolj zbita vrsta kruha, ki so jo najprej pekli v Galiciji, je popotnikom osvežila moči in jim nudila potrebno energijo za naporno hojo. Zahvaljujoč načinu priprave kruha, zaradi postopka počasnega kvašenja in nizke vsebnosti soli, je bil Pan Gallego užiten cel mesec dni, ne da bi se pokvaril ali zaplesnil.
Preberite še:
Plesniva hrana: je še primerna za uživanje ali naj jo v celoti zavržemo?
Švicarski Zopf
Ta prepleteni švicarski kruhek ima grenko-sladek pomen: ko je nekdaj umrl mož, je njegova vdova za njim žalovala tako, da si je odstrigla kite las in jih položila na možev grob. Čas je mineval in kito las je zamenjal kruh, prepleten v obliki kite, ki so ga pokopali skupaj z možem. Čeprav omenjena zgodba ostaja zgolj prisrčna legenda, takšno obliko kruha poznajo že od tridesetih let 15. stoletja in jo še danes priznavajo kot znamenje ljubezni in hvaležnosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Pri 25 letih zbolela za redko boleznijo: “Življenje zdaj še posebej cenim”
Preberite še:
Naravni deodorant, ki ga pripravite kar doma in vam ga ni treba nanesti na kožo
Preberite še:
10 temeljnih pravil dobrega pogovora
