Besede, prek katerih smo v odnosu z drugimi, zlasti z našimi otroki, so tako močne kot DNK: človeka lahko zaznamujejo pozitivno in negativnoBeseda ima moč, da ustvari ali poustvarja resničnost. Vsak od nas ima “čarobno palico”, s katero lahko svet naredi boljši ali slabši. To še posebej velja za starše: besede, ki jih uporabljamo, ko govorimo z otroki, so prav tako močne kot DNK, ki določa barvo las, dolžino nosu in tip oči.
To je posebej očitno, ko se odrasli, ki jih srečujem pri svojem delu, soočijo s svojo preteklostjo in se zavejo, koliko stavkov, ki so jih slišali, ali nasprotno, ki jih niso, pa bi jih morali, je vplivalo na njihovo prihodnost.
Odraščati brez spodbude in s strahom
Spominjam se, ko je N. spoznal, da ga kot otroka in nato kot fanta nikoli niso spodbujali, da bi se soočil s težavami, vendar so te padle nanj kot krivda: “Če bi me starši spodbujali, bi bilo drugače,” pravi.
Drži, ker spodbudne besede vzbudijo zaupanje. Z njimi znova ustvarite pogoje, da otrok poskusi še enkrat, tokrat celo z večjo močjo, saj se čuti spodbujenega in nima občutka, da je sam.
Drugi primer je P. Tudi zanj je tisto, kar pravita mama in oče, pomembno. Ko je bil otrok, je čutil, da njegova mama napoveduje same zdravstvene katastrofe. Prepričana je bila, da lahko vsak prehlad privede do pljučnice ali da vsak bonbon pomeni izgubo zob. Ni presenetljivo, da je P. živel v nenehnem strahu za svoje zdravje in globoki negotovosti, saj so nevarnosti vedno za vogalom, tudi če narediš kaj prijetnega, kot je uživanje sladice po kosilu.
Torej lahko rečemo, da besede prepričevanja zmanjšajo strah in to ni majhna stvar, saj je z zavedanjem, da je svet lep in varen kraj, zelo drugače živeti kot v svetu, ki ga dojemamo za grozečega in nevarnega.
Čarobne formule
Koliko dobrega otroku naredijo besede o dobrem, vse tiste besede, ki negujejo njegovo zdravo podobo, da se počuti posebnega za nekoga. Lepa si, Ljubim te, Ob tej priložnosti si bil res dober, Ponosen sem nate, ker si to storil … Vse to so “čarobne formule” z neverjetno močjo, saj ustvarjajo samozavest ter realni občutek lastnih veščin na vseh področjih življenja.
K nasprotnemu pa zagotovo pripomorejo stavki, kot so: Si osel/neroden/neumen …, Nič ne razumeš, kar ti govorim. Ti stavki ne opredeljujejo vedenja, ampak osebo: takšen si.
Otrok bo odrasel z definicijo, ki ne dopušča ponovnih ocen ali drugih misli. Zato bo vedno vezan le na tisto, kar mu bodo drugi povedali o njem, kar bodo drugi pričakovali od njega. Vse to na podlagi pojava, znanega kot “samouresničujoča se prerokba”.
Dragi starši, ne podcenjujte besed, ki jih uporabljate pri svojih otrocih, saj so tako močne kot čarobna formula, ki na podlagi besed, ki jih izrečete, spreminja resničnost.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
