Velikega slovenskega literarnega ustvarjalca so nagradili tudi AvstrijciKatarina, pav in jezuit, Galjot, Zvenenje v glavi, To noč sem jo videl ter zadnji roman In ljubezen tudi so le nekatera izmed najbolj izstopajočih del Draga Jančarja. Romanopisec, esejist, dramatik in publicist, predvsem pa pronicljivi miselec je v ponedeljek prejel avstrijsko nagrado za evropsko književnost.
Katja Gasser, literarna kritičarka, ki vodi oddelek za literaturo avstrijske radiotelevizije ORF, je v ob tem poudarila, da Jančar v svojem pisanju že leta nasprotuje oženju pogledov in opozarja na nevarnost enodimenzionalnosti. V svojih delih pripoveduje o političnih preobratih 20. stoletja in totalitarnost osvetli kot nekaj, kar je usmerjeno proti človeku. Sočasno človeka predstavi v vsej njegovi kompleksnosti in raznolikosti, navaja STA. Avstrija podeljuje tovrstne nagrade evropskim ustvarjalcem, katerih opus je še posebej opažen.
V spodnji galeriji smo zbrali nekaj nagovarjajočih Jančarjevih misli iz različnih medijev.
Bojevnik za človekovo dostojanstvo
Žirijo naj bi še posebej prepričal roman In ljubezen tudi, ki je v nemškem prevodu izšel lani. Dogaja se v Mariboru ob koncu druge svetovne vojne. V njem je Jančar skušal predstaviti tedanje kaotično-nasilne razmere.
“Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva,” vsebino povzema založba Beletrina.
Zadnja nagrada se je pridružila številnim priznanjem, ki jih je Jančar že prejel v preteklosti, med drugim Prešernovo narado in nagrado Prešernovega sklada, Rožančevo in Grumovo nagrado, štiri kresnike in francosko nagrado za najboljšo tujo knjigo.
