9-letni Benjamin je želel prejeti Marijin škapulir, pri tem pa so ga podprli vsi družinski članiDarja in Lojze Kastelic iz Mirne Peči sta vstopila v 25. leto zakona in sta starša petih otrok. Najstarejša Neža je študentka, Blaž dijak, Gašper, Ema in Benjamin pa osnovnošolci. Družina živi na kmetiji, kjer dela ne zmanjka, zato si opravila razporedijo in med seboj veliko pomagajo. Darja družinske trenutke rada ubesedi in tako je pred leti napisala šmarnice za otroke, v katerih so bili glavni junaki njihovi otroci, napisala pa je tudi otroško slikanico Kancijan iz Ogleja. Vsa družina je dejavno vključena v domačo župnijo, zakonca sta bila med drugim pobudnika, da so v Mirni Peči ustanovili zakonsko skupino.
Preberite še:
Oče kapitan in mama varen pristan
Kakšni so vajini skupni začetki? Sta si že od nekdaj želela imeti veliko družino?
Darja: V mladosti sem molila za vernega moža. Hkrati sem govorila, da ne želim živeti na kmetiji, še manj pa v velikem mestu. Predstavljala sem si hiško ob robu mesta z vrtom. Vendar za to drugo nisem molila. 🙂 Ko sem spoznala Lojzeta, mi je bil takoj všeč. Prav nič me ni motilo, da živi na kmetiji. Z njim sem začela verjeti v ljubezen na prvi pogled. Vendar sem želela s poroko počakati, da se res dobro spoznava. Vedno sem si želela toliko otrok, kot jih zdaj imava.
Lojze: Že po najinem prvem romanju na Brezje sem vedel, da se želim poročiti z Darjo. Pozneje sva se udeležila tudi skupnega peš romanja, kar je še potrdilo mojo odločitev. Tudi jaz sem si želel vsaj tri otroke. Ko pa sva dobra tri leta čakala na prvega, sva šele v resnici začutila, kako velik dar je vsak otrok. Tudi družina z enim otrokom je zelo dragocena. Pa tudi zakonca brez otrok sta lahko zelo rodovitna in velik dar za skupnost.
Preberite še:
Mamica četverčkov: Bog naju je pustil čakati, da sva bolj dozorela in se še bolj povezala
Kako v delo na kmetiji in v gospodinjska opravila vključujeta otroke in kako opravila, ki jih ni mogoče preložiti na poznejši čas, krojijo vaše družinsko življenje?
Imava srečo, da vsi otroci brez problema opravijo nujna dela. Seveda, teh del po njihovem mnenju ni veliko. Pri drugih delih je potrebna razlaga in spodbuda. Razlaga, npr. da se v urejenem okolju lažje učimo. Spodbuda, da imamo več časa za druga doživetja, če delo hitro opravimo. Radi se družimo tudi pri skupnem kuhanju.
To, da živimo na kmetiji, je način življenja. Pritoževanje, da ne moremo nikamor, ne pomaga. Smo vsak dan veliko več skupaj kot npr. družine, kjer starši hodijo v službo, ne moremo pa na daljši skupni dopust. Vendar se imamo zelo lepo tudi na enodnevnih izletih. Pomembno je, da se ne primerjamo z drugimi. Sprejmeš to, kar imaš, in narediš iz tega najboljše.
Preberite še:
Ko skupaj na kmetiji živijo kar štiri generacije, ni prostora za zamere in škodoželjnost
Pred kratkim ste kot družina prejeli karmelski škapulir. Nam poveste, kaj to je? Kako je prišlo do odločitve in kako ste se pripravljali na ta dogodek?
To je zakramental. Predstavlja Marijino oblačilo. S tem smo izrazili svojo pripravljenost, da ima Marija mesto v naši družini, in tudi, da je vsak od nas osebno povezan z njo.
Živimo v Mirni Peči, ki je obogatena z biserom – karmelskim samostanom, to je z molitvijo naših sester. Na zadnji slovesnosti podeljevanja je naš najmlajši, devetletni Benjamin, pristopil k meni in izrazil željo, da ga tudi sam takoj prejme. Prišepnila sem mu, da se mora na to dobro pripraviti. Po drugi strani pa nisem vedela, ali je prav, da mu branim. Tolažila sem se z mislijo, da Marija itak ve, da jo ima rad.
Anton Martin Slomšek je rekel, da če hočeš druge vneti, moraš sam goreti. Benjamin je vztrajal, da želi škapulir. Tako je vnel tudi vse ostale družinske člane in smo se kot družina odločili, da molimo devetdnevnico. Tudi med tednom smo hodili k maši. V tem času smo poromali na Brezje. Pospravili smo po duši in navlako odložili v spovednici.
Peti dan je nastopila kriza in najmlajša dva sta pristopila k meni in s težkim srcem povedala, da se letos še ne moreta dobro pripraviti in da ne vesta, ali bi šla k večerni maši. Razložila sem jima, da šele zdaj verjamem, da je njuna priprava dobra, ker je zmotila hudega duha in jima to hoče preprečiti. Rekla sem, naj odideta v sobo in tam zmolita zdravamarijo, potem pa mi naj prideta povedat, ali bosta odnehala. Vrnila sta se nasmejana in rekla, da bosta nadaljevala.
Preberite še:
Škapulir je duhovnika rešil pred usodnim strelom
Preberite še:
“Vzgoja otrok je tudi ljubezen med nama. Otrok išče ljubezen med staršema”
Vsi člani družine ste dejavno vključeni v življenje domače župnije – od branja beril, ministriranja, animatorstva … Zakaj se vam zdi pomembno, da dajemo na razpolago svoje talente?
Tako kot doma opravi vsak svoje delo, je nekako logično, da imaš svoje naloge tudi v župnijski skupnosti. Prav je, da se delo porazdeli. Tudi če misliš, da lahko vse sam opraviš, to ni dobro. Zato je zelo pomembno sodelovanje, da vsak naredi nekaj. Skupaj zmoremo več in še lepše nam je.
Vsak kristjan se trudi za karitativno delo, če pa stopimo skupaj kot župnijska Karitas, lahko naredimo še več in bolje. Ob tem je morda še pomembnejše, da drug ob drugem duhovno rastemo. Župnijska skupnost naju bogati.
Preberite še:
5 stvari, ki jih potrebujemo za uglašeno družinsko življenje
Darja, pred leti ste napisali šmarnice za otroke, ideje za zgodbe pa ste črpali prav iz dogodkov, ki so se zgodili v življenju vaše družine. Na kakšne načine vas Marija nagovarja v vsakdanjem življenju?
Z Marijo je vse lažje. Veliko šteje, da lahko moža in otroke izročim v njeno varstvo in priprošnjo. Marija je zgled, ki vleče. Večkrat se zalotim, da pomislim, kako bi v dani situaciji ravnala Marija. Njeno popolno zaupanje, sprejemanje, preprostost in mir je pot, ki se je učim.
Preberite še:
Moč molitve in zgodba o fantu, ki ga je Marija rešila levkemije
Kako ste preživeli letošnje počitnice in kako nasploh radi preživljate skupni družinski čas?
V prostem času doma radi ustvarjamo, hodimo v bližnji gozd, beremo, kolesarimo, otroci so navdušeni nad nogometom, najstarejša nad fotografiranjem narave.
Otroci so se med počitnicami udeležili letovanja Biserov, največja, Neža, zdaj že kot animatorka. Blaž ima raje hribe. Nekaj dni preživijo tudi pri botri Jelki v Ribnici. Ker nimajo več starih staršev, ona nadomesti njihovo razvajanje. 🙂 Vsi otroci sodelujejo na oratoriju.
Kot družina radi hodimo na enodnevne izlete po Sloveniji. Skočimo na morje, si izberemo krajšo gorsko turo ali si ogledamo kakšno znamenitost. Vsi imamo radi Slovenijo. 🙂
Preberite še:
Kaj obiskati, če se z družino odpravite v Belo krajino
Preberite še:
Olimpijka, ki je namesto olimpijskih iger v Tokiu izbrala materinstvo
Preberite še:
Tri zapovedi sestre Nikoline za kuhanje marmelad in vlaganje zelenjave
