Nenehno vplivamo drug na drugega. Kaj lahko storimo, da nas to ne bi uničilo?Nekateri so tako občutljivi, da posrkajo čustva drugih kot goba, drugi pa se sploh ne zavedajo, v kakšna stanja zaradi svojega razpoloženja spravljajo svoje bližnje.
Če se v sobi, polni ljudi, kdo začne jeziti, se bodo verjetno tudi ostali počutili neprijetno. Ko nekdo pripoveduje šalo in se začne smejati, obstaja velika verjetnost, da se bodo tudi drugi nasmehnili.
Preberite še:
Izbruhi jeze? Tu je rešitev
Čustva drugih
Duhovnik Krištof Grywocz, čigar besed sem se spomnil med letošnjimi počitnicami, je dejal, da se ljudje med seboj uglasimo. Obstajajo tisti, katerih beseda in dejanja nas popolnoma razburijo, in tisti, katerih prisotnost nas pomirja in podpira kakovost našega življenja. In kljub dejstvu, da ljudje lahko različno vplivajo na nas, je zapisal, da “srce najgloblje čuti drugo srce – ne le človeško srce”.
Ko se tega ne zavedamo, drugi čustva nevede prenašajo na nas in zato morda ne vemo, od kod prihajajo naša razdražljivost, depresija ali izčrpanost. Obstajajo misli, kot je na primer “poslušanje pritoževanja uničuje možgane” – a mislim, da samo poslušanje ni tisto, ki nam škodi, ampak situacija, ko ne reflektiramo, kako to vpliva na nas.
Preberite še:
Štirje znaki, ki vam bodo pomagali prepoznati toksičen odnos
Treba je vaditi
Da bi premogli več lahkotnosti pri soočanju s čustvi drugih, lahko težke situacije uporabimo kot prostor za vajo. Ko smo z nekom, ki nas vznemirja, lahko začnemo s preusmerjanjem pozornosti nase. Opazujemo lahko, kaj se dogaja z nami, ko nekdo povzdigne glas, se veliko pritožuje ali nam ugovarja.
Lahko si predstavljamo radio z gumbi in v glavi “ugasnemo” govorjenje te osebe in “prižgemo” tisto, kar čutimo v sebi, začenši s telesom. “V preponi čutim tesnobo.” “Stiskam čeljust.” “Počutim se depresivno.”
V takšnih trenutkih se moramo spomniti, da sta ločeni osebi in da čustva drugega človeka povedo nekaj o njem – o njegovih potrebah, vrednotah in prepričanjih. Če nekdo reče: “Tu mi ni nič všeč,” to še ne pomeni, da je tukaj res vse slabo. Morda mu nič ni všeč, morda ga boli zob, morda pa želi spregovoriti o svojem nezadovoljstvu z življenjem.
Preberite še:
Kako lahko čuječnost izboljša naše življenje?
Vedno imate izbiro
Vedno lahko izbiramo, kaj želimo početi in katera sredstva želimo uporabiti – v primeru, da se zadeve nanašajo na druge odrasle, ne na otroke, ki se sami ne znajo spoprijeti s težkimi čustvi in potrebujejo našo pomoč. Če je odrasel človek poleg nas jezen ali žalosten, se lahko sami odločimo, kako pomembno je to za nas in ali se bomo s tem ukvarjali in mu namenili pozornost. Nato lahko rečemo, da razumemo njegovo jezo ali žalost. Vprašamo lahko tudi, ali kaj potrebuje in kako lahko pomagamo.
Ljudi okoli nas lahko prosimo, da spremenijo temo pogovora. “Prosim, ne pogovarjajte se o politiki, ker smo trenutno vsi zelo razburjeni.” “Ne razburjajmo se vse popoldne zaradi zgodb o prometnih nesrečah.” Lahko tudi izstopimo iz motečih situacij, torej se fizično oddaljimo.
Zelo mi je všeč prizor iz filma Carrie Pilby, v katerem junakinja zapusti novoletno zabavo, češ da je že izčrpala svojo toleranco za druženje z ljudmi. Čeprav je bilo razpoloženje sproščeno, se je v gneči in hrupu počutila slabo, zato je prevzela odgovornost za svoje dobro počutje in se zaščitila pred preobremenjenostjo.
Preberite še:
Treba se je prepirati!
Kaj pa mi?
Dobro je tudi, da sami preverjamo, kaj dajemo v okolje. Ali zvok naših zgodb, pripomb ali izdihljajev navdihuje ali odvrača druge? Ali se vsi zaradi tega počutimo boljše ali slabše? Ali poskrbimo, da ima druga oseba prostor za poslušanje? Ali lahko sami komuniciramo o tem, kaj doživljamo, ne da bi vzdušje obarvali na sivo?
In ko opazimo, da oddajamo napetost, ki vpliva na okolje, je dobro poskrbeti zanjo. Raziščite, od kod prihaja in o kakšnih potrebah vam govori. Prezrto in napačno razumljeno ne le okuži okolje, ampak se tudi povečuje. Do takšne situacije lahko pride tako v nas, kot okoli nas, njene učinke pa je težko razumeti, če se ne razumemo in ne zavedamo tega, kako ravnamo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Preberite še:
Sta sočutnost in prijaznost naši dolžnosti?
Preberite še:
“Ne primerjamo se z drugimi. Sprejmeš to, kar imaš, in narediš iz tega najboljše”
Preberite še:
Martin svetuje, kako premagati strah pred novimi začetki
