Srednješolka v strahu in stiskiOd kod pride tesnoba in kako pomagati odraščajočemu otroku, ki je v stiski?
Vprašanje bralke
Najstarejša hčerka bo vstopila v drugi letnik srednje šole. Že v sedmem razredu je začela postajati tesnobna, npr. glede ocen, šolskih obveznosti, oblačenja … Ko smo spomladi ostali v karanteni, se je tesnoba še povečala. Z možem naju skrbi prihajajoče leto, ki bo verjetno spet polno sprememb.
Ana
Preberite še:
Kako najstniške otroke naučiti spoštljivega odnosa do spolnosti
Odgovarja: Andreja Poljanec, zakonska in družinska terapevtka
Hčerka gotovo zelo trpi, življenje pa za vse postaja zelo naporno. Tesnoba se sicer razvija vse otroštvo, pogosto prek drobnih nezavednih odzivov na otroka. Korenine ima že v prejšnji generaciji, ko si imel ob starših občutek, da te drobnih stvari ne sme biti strah. Tudi če nečesa niso naravnost prepovedali, si čutil, da ne smeš jamrati za drobnarije. Ponavadi so imeli zahtevno otroštvo in se jim je zdelo toženje za malenkosti nesprejemljivo, niso ga vzeli resno, ali pa so bili preveč kritični in anksiozni. Otrok je v obeh primerih napet.
Dobro premislita, kako sta vidva ob starših izražala strahove, stiske … Tako bosta vedno bolj pozorna na drobne dražljaje, odzive pri sebi, med seboj, do hčerke, ostalih otrok … Nikoli ni tako, da se starši zanalašč ne bi odzivali bolj sproščeno in toplo. Vedno gre za skupek medgeneracijskih čustvenih in odnosnih dejavnikov. Z osveščanjem drobnih sprememb ter z učenjem govorjenja o tem ustvarjamo varen prostor, kjer se drug ob drugem spreminjamo.
Preberite še:
8 nasvetov za dober pogovor z najstnikom
Čim bolj se bosta naučila prepoznavati občutke, potrebe pri sebi in o njih govoriti, hitreje in bolj natančno bosta prepoznala tudi drobne stiske in potrebe pri hčerki. Tako se ji v telesu ne bodo kopičile, saj se bo počutila dovolj sproščeno, da jih bo zmogla sproti prepoznavati pa tudi izreči. Hčerkinih strahov se ne bojta in jih ne rešujta le razumsko, ampak se čim bolj čustveno povežite.
Naj bosta tesnoba in “jamranje” pripomoček, da hčerko in sebe ob njej spoznavata v drobnih trenutkih. V čim več trenutkih smo namreč uglašeni, več sproščene povezanosti se v družini razvije; hčerka bo tako s seboj lahko vedno bolj zadovoljna.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
5 nevarnosti, ki na najstnike prežijo na družbenih omrežjih
Preberite še:
Najstnikova pot od Goričkega do Pirana: “Zavedanje, da nisi sam, čeprav hodiš sam, te žene naprej”
Preberite še:
11 namigov, kako shajati z napornim najstnikom
