Potrti in nemirni svetniki, ki jim je angel varuh prinesel tolažboSladkost, ki jo prinašajo angeli v najtežjih trenutkih.
Zapor svetega Castrenseja
V času preganjanja barbarov so v zapor vrgli škofa Castrenseja in številne kristjane. S svetlobo obžarjen angel se je ponoči spustil v zapor do Kristusovih prič in jim rekel: “Gospod me je poslal, da potolažim vaše duše in telesa. Kmalu vas bodo vrgli na odprto morje, toda zaradi tega vaša telesa ne bodo prikrajšana za častni pokop.”
Angel je nato izginil, toda zaporniška celica je ostala osvetljena s svetlo lučjo vse do jutra, mučenci pa so preostanek noči prepevali pesmi in hvalnice.
Preberite še:
Papeži, ki so se srečali z angeli. Preberite njihova sporočila
Depresija svete Gertrude
Sveta Gertruda iz Helfta (1256–1302), znana kot velika svetnica, je pri 25 letih po strašni depresiji prišla v stanje globoke tesnobe. Iz nje se verjetno nikoli ne bi izvila, če se ji ne bi prikazal angel, ki ji je rekel, naj se ne prepusti bolečini, saj je njeno odrešenje blizu.
Svetnica se je polna hvaležnosti izročila Gospodu na praznični dan godu svetih nadangelov. S tem je želela pokazati, kako zelo časti “te velike nebeške kneze”.
Francesca in Vannuzza
Znano je, da so ob nekem dogodku pred njo z velikim spoštovanjem prišli pokleknit vsi angeli in ji obljubili, da jo bodo varovali s posebno naklonjenostjo. Sveto Francesco iz Rima (1384–1440) so vse življenje spremljali angeli, zlasti njeni angeli varuhi. Prvi angelski poseg v njenem življenju se je zgodil okrog leta 1399, ko je angel rešil Francesco in njeno sestro Vannuzzo iz rimske reke Tibere, kjer sta se utapljali.
Angel, ki se jima je prikazal, je izgledal kot desetletni otrok z dolgimi lasmi in sijočimi očmi, oblečen v belo tuniko, podobno oblačilu, ki ga pri liturgijah uporabljajo bogoslovci. Otroški angel je ostal s Francesco 24 let, nato pa ga je “nadomeščal” drugi, veliko svetlejši, ki se ji je pogosto prikazal med tkanjem platna z zlato nitjo, ki je predstavljalo življenje svetnice.
Ko se je Francesca bližala koncu življenja, je videla angela, ki je vedno bolj hitel v tkanju platna, ki je bilo že skoraj dokončano. O prijateljstvu svete Francesce iz Rima in njenega angela varuha pričajo tudi čudovite freske slikarja Antoniazza Romanoja, ki krasijo kapelo samostana sester Oblate.
Sprememba v duši sestre Astorc
Katalonska redovnica kapucinka sestra Marija Angela Astorc (1592–1662) opisuje občutke, ko je prvič videla svojega angela varuha.
Sveta redovnica je zapisala: “Takoj ko sem zaznala njegovo prisotnost, se je v mojem duhu zgodila takšna sprememba, da je mogoče reči, da sem živela v sebi in hkrati zunaj svojega telesa. Angel je v moje dojemanje prinesel veliko plemenitost, moje srce se je napolnilo s sladkim občutkom udobja in okrepil se je ves moj duh. V meni je pustil takšen odtis, tako ponižno in sladko hvaležnost, da nisem več poznala šibkosti živih bitij, saj so vse strasti izginile. Čutila sem tako čistost vesti in takšno omrtvitev čutov, da se mi ni bilo več treba boriti z njimi, zahvaljujoč sili tega usmiljenja. ”
Pater Pij in dva zakonca
Nekega dne sta dva poročena učitelja, ki sta se vračala iz šole, našla doma otroka z vročino. Poskusila sta z zdravili, vendar niso pomagala. Bila je skoraj polnoč. Potem je mož rekel ženi: “Moramo v posteljo, če želimo jutri zgodaj vstati. Ti spi z dojenčkom tukaj, jaz pa bom spal v drugi sobi. ”
Tik pred odhodom v posteljo je mož pomislil, da je v knjigi o Patru Piju iz Pietrelcine prebral, da lahko na pomoč pokličemo angele, ki pridejo pomagat. Tako je tudi storil. Bilo je pet do enih ponoči. Zbudil se je ob treh zjutraj in takoj pomislil, da bi šel pogledat, kako je z njegovim sinom. Našel ga je zdravega v postelji. Vesel je zbudil ženo in ji rekel: “Otrok je v redu.” Odgovorila mu je: “Prepričana sem, da zato, ker sem pred spanjem poslala angela varuha k Patru Piju, da bi ga prosil za pomoč.”
Po nekaj tednih se je učitelj odpravil k Patru Piju v San Giovanni Rotondo, da bi se mu osebno zahvalil. Ko je vstopil v zakristijo, je bil Pater Pij obkrožen s številnimi verniki, toda ko ga je videl, da je prišel, mu je rekel s svojim običajnim humorjem: “Z vami angel ne more počivati niti ponoči. Učitelj se je opravičil, toda Pater Pij je prijazno odgovoril: “Zakaj ti je žal? Vedno sem vesel, ko pridejo angeli, tudi če pridejo ponoči.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Metodovo življenje je viselo na nitki, potem pa se je zgodil preobrat
Preberite še:
Kako se spopadati z razpoloženjem drugih ljudi?
Preberite še:
Organist, ki igra za papeža: “Ko igram, me ne vidite”
