Gospodova molitev nas spominja, da je odpuščanje proces, ki se začne s prvim korakomČe sem povsem iskrena, najraje molim kar s svojimi besedami, saj na ta način najbolje izrazim, kaj se ta trenutek dogaja v mojem življenju in v svetu okoli mene. In ne glede na to, kaj ali kako molim, svojo molitev rada zaključim z očenašem. Toda zadnje čase imam z molitvijo očenaša nekoliko težav, ker ne verjamem povsem v to, kar molim, zato se mi zdi, da slepim samo sebe. Občutek imam, da Boga vsakokrat razočaram.
Preberite še:
Kako so očenaš molili naši predniki
Ne morem odpustiti
Življenje mi je v zadnjem letu prineslo nekaj težav (milo rečeno). Obstaja oseba, ki je meni in mojim otrokom prizadela toliko hudega, da ji nikakor ne zmorem odpustiti. “Do smrti ti ne bom odpustila” je fraza, ki mi pogosto pride na misel, kadar koli se spomnim vseh bolečin, ki jih moramo prestajati.
In vendar se zavedam, da naj bi odpuščala svojim dolžnikom. Premišljujem o odpuščanju tistim, ki so grešili zoper moje otroke — ali Bog s tem od matere ne pričakuje preveč? Toda globoko v sebi poznam odgovor na svoje vprašanje.
Preberite še:
“Ko odpustimo, največjo uslugo naredimo sebi”
Sem sleparka?
Pa vendar mi nikakor ne gre iz glave misel, da slepim samo sebe, in tudi med molitvijo ves čas premišljujem o tem. Zaradi česar se v trenutnih razmerah počutim še toliko slabše. Hvala Bogu sem bila blagoslovljena s sodelavci, ki temeljito poznajo in razumejo človekovo duhovno življenje in nanje se lahko obrnem za nasvet v vsakem trenutku. Pred kratkim sem bila deležna odličnega nasveta: “Zadnja stvar, ki jo potrebuješ, je občutek, da na duhovnem področju ne počneš vsega, kot je treba. Ne počuti se kot sleparka. Bog je zadovoljen s teboj. To si ves čas ponavljaj, prav?”
Hoteti odpustiti
Te besede so mi ponudile duhovno spodbudo, ko sem jo najbolj potrebovala, obenem pa sem ob njih spoznala, da je proces odpuščanja natančno to — proces. Ki je lahko zelo dolg, posebej v zapletenih okoliščinah. In kot me je spomnil drugi sodelavec: “Prvi korak do odpuščanja je pogosto molitev za milost, da bi si resnično želeli odpustiti določeni osebi.”
Preberite še:
Rad(a) bi odpustil(a), pa ne vem, kako
Ali si želim odpustiti osebi, ki nam je prizadela toliko bolečine? Ne … Ne še. Toda v tem je čudež odpuščanja. Lahko gre za izjemno zahtevno pot, na kateri smo poklicani, da Gospoda prosimo za pomoč, čeprav se nam zdi, da je to v popolnem nasprotju z vsemi našimi nagoni.
V tem je lepota Gospodove molitve in razlog, zakaj jo bom še naprej molila. Spominja me na to, da bom nekega dne zmogla odpustiti. Če bom vztrajala v molitvi, bom nazadnje le dobila željo po odpuščanju in Bog bo ohranil svojo zvestobo in bo zadovoljen z mojimi prizadevanji.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Ta otrok, ki je umrl 14 mesecev po rojstvu, še naprej deli milosti iz nebes
Preberite še:
Znamo odpuščati sami sebi?
Preberite še:
Po več letih je sin odpustil očetu. Nato jima je zmanjkalo skupnega časa
