“Na dnu morja sem lahko doživel neverjetno izkušnjo molitve rožnega venca. Čutil sem notranji mir in tišino, ki jo lahko opišejo samo tisti, ki so jo doživeli”Portal katoliške skupnosti Shalom je pred kratkim objavil pričevanje Fabiana, brazilskega očeta in vojaka, ki je del misije v Niterói. S svojim delom v podmornici pričuje in moli.
Preberite še:
Astronavt slovenskih korenin: Od tam zgoraj je svet videti nepopisno lep
Tu je del njegovega pričevanja:
Moje ime je Fabiano, sem del skupnosti Shalom Aliança, mož Ellen in oče Fabiana, Tobiasa in Benícia. Sem vojak in danes sem na misiji v Niteróiju blizu Rio de Janeira. Leta 2012 me je Gospod poklical, da sem v sebi odkril dva poklica: biti vojak na podmornici in biti del skupnosti Shalom. Nisem vedel, kako težko bo, če se bom odločil za obe poklicanosti. Za usklajevanje obojega sem potreboval pogum, odrekanje, veliko dobrega razpoloženja in predvsem veliko ljubezni.
Ko pomislimo na morje, vedno pomislimo na globok, temen in nevaren kraj z veliko valovi in nevihtami, kar zlasti ponoči vzbuja strah pred jadranjem. To isto nevihtno morje, polno velike lepote, se ne razlikuje od našega življenja. Obstajajo mirni dnevi, dnevi nežnega vetra, pa tudi težki dnevi, v katerih voda vzvalovi in vetrovi postanejo zelo močni (…).
Preberite še:
Bog sredi neviht prihaja k nam kot nekdo, ki ga nismo pričakovali kot rešitelja
Podmornica je ladja, zgrajena za plovbo pod vodo, pri čemer je skorajda nevidna in neslišna, počiva na morskem dnu ali pa se potaplja v velike globine. Pri poklicu v skupnosti Shalom ni nič drugače.
Poklicani smo, da se vsak dan potopimo v pristno molitveno življenje in skrbimo za močan odnos z Jezusom, v katerem se v intimnosti napolnimo s Svetim Duhom, počivamo v njem in se po njegovi zaslugi distanciramo od naših sovražnikov, ki poskušajo v vsakem trenutku preusmeriti naš pogled od cilja, ki ga imamo (…).
Preberite še:
Sveti Duh vendar ve, kaj dela. Tudi če me pošilja v kaos
Moja najmočnejša izkušnja je bila, da sem na svojem prvem daljšem potovanju s podmornico odšel proti Montevideu, glavnemu mestu Urugvaja. Globoko pod gladino vode smo preživeli 12 dni. Pred odhodom sem pogledal koledar, videl teh 12 dni in pomislil: moj Bog, kako težko bo? A tukaj sem, vse to počnem zaradi služenja domovini. Prinesel sem svoj molitvenik, Sveto pismo in rožni venec, hvala Bogu je bilo vse v redu. Spomnim se, da smo šesti dan pristali na dnu morja, kjer sem lahko doživel neverjetno izkušnjo, da sem globoko pod gladino morja molil rožni venec. Začutil sem neverjeten notranji mir in tišino, ki jo lahko opišejo samo tisti, ki so takšno izkušnjo doživeli.
Ko se je začela noč, sem spet začel moliti sveti rožni venec. Skozi sonar sem zaslišal pesem kitov in jat rib. Zaradi teh zvokov in molitve sem si zaželel posredovati za vse tiste ljudi, ki se zapirajo sami vase, potopljeni v ponos in lastno nečimrnost, v brezno svojega srca, kjer obstajata samo praznina in tema.
Preberite še:
Marija nam neprestano ponavlja: “Molite rožni venec!” Mamo pa je treba ubogati
Ko sem končno prispel v Urugvaj, kjer so moji prijatelji hodili po barih, trgovinah in restavracijah, sem jaz raje šel v center za evangelizacijo, kjer sem ostal dva dni. V kakšno veselje je bilo spoznanje, da imam brate po različnih krajih v Braziliji in po svetu, pa tudi vedeti, da sem med njimi dobrodošel in da me imajo radi! Sodeloval sem v molitveni skupini, po 12 dneh brez evharistije šel k maši ter tako spet nahranil dušo. Imel sem tudi priložnost živeti z njimi in se prepričati, da sem na pravem mestu, v pravi družini in znotraj prave karizme. Bogu sem se zahvaljeval za njihovo skrb zame in za njihovo vnemo.
V mnogih trenutkih svojega življenja sem se mislil odreči svoji poklicanosti in sem raje ostal na površni stopnji svojega molitvenega življenja, toda Gospod mi je v svojem oceanu usmiljenja dal zavedanje, da v resnici to ni moja pot. Ne kliče me, da ostanem na površju. Če se želim odzvati klicu in iskati svetost, obstaja samo en način, da rečem “da” brez strahu: da se vsak dan in vsak trenutek potopim v globljo vodo. Tam v globini svojega duhovnega življenja namreč lahko najdem pravi mir, ki ima ime: Jezus Kristus.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
“Tudi mi smo lahko s svojim obnašanjem za nekoga vir stresa”
Preberite še:
Nasveti za to, da ne boste izgubljali dragocenega časa
Preberite še:
To so stvari, za katerimi žaluje novopečena mama
