Božji optimizemSveti Janez od Križa je imel pri 30 letih zelo “zanimivo” doživetje. Vanj se je noro zaljubilo lepo dekle iz bogate družine in na vse načine zaman poskušalo pritegniti njegovo pozornost.
Nekega večera se je odločila iti na vse ali nič in se pritihotapila v njegovo sobo. Seveda je bil Janez zelo presenečen, ko jo je zagledal. Njegov odziv? Ni se razjezil in tudi okaral ali nagnal je ni. Mirno jo je nagovoril. Dekle je bruhnilo v jok in odšlo. Mlada lepotica je hotela objeti Janeza, on pa ji je razložil, da je bolje objeti Boga. Svetniki so očarljivi in polni miline. Zelo dobro namreč poznajo človeško naravo.
Preberite še:
Svetnik, ki je skoraj vse svoje življenje nosil masko
Božja ljubezen
Janez je skrivnost popolnosti povzel v dveh kratkih stavkih: “Pozabi na ustvarjeno in se vedno spominjaj Stvarnika. Ves čas ohranjaj notranje življenje in ljubi Ljubega.”
Bog je oseba, ki jo lahko očaramo samo z ljubeznijo. Kadar naleti na nekoga, ki ga resnično želi ljubiti, se mu zvrti v glavi. Naredi vse, da bi ostal tesno povezan z ljubljeno osebo. V svoji knjigi Vzpon na goro Karmel sveti Janez od Križa poudarja, da “lahko človek, ki se Bogu približa na lep način in v skladu z njegovo naravo, pri njem doseže, kar želi; kdor pa se Bogu približa s sebičnimi interesi, mu sploh ne bo prisluhnil”.
Bog oblikuje odnos s človekom na svoj način. Takoj ko zagleda nekoga, ki ga želi ljubiti bolj kot vse drugo, postane neverjetno velikodušen. “Ne moremo si predstavljati, kako velikodušen je Bog, kadar se zaljubi v neko dušo.” Začne jo obsipavati z darovi, Bog je največji milijarder …
Preberite še:
“Ne pozabi, zakaj si se rodila: da drugim prinašaš veselje in ljubezen”
Nauk treh poti
Za ponazoritev tega, kar je hotel povedati, je Janez od Križa nekoč narisal goro, ki jo je poimenoval gora Karmel. Risba je zelo preprosta. Na njej je hrib z zelo visokim vrhom, ki zapolnjuje več kot polovico lista. Na tem vrhu prebiva Bog – in tam so mir, varnost, lepota in modrost. (…) Ob vznožju gore so tri poti. Dve sta vijugasti in se izgubljata v niču – nikoli ne dosežeta vrha. Tretja, ravna pot, pa vodi do vrha.
Prva pot, ki ne vodi nikamor, je pot denarja, časti, akademskih nazivov, udobja. (…) Druga pot, ki ne vodi nikamor, je pot tolažbe, zabave, uživanja … To je pot tistih, ki služijo Gospodu, da bi od njega nekaj dobili: zdravje, tolažbo, srečo, počitek, manj zapleteno življenje … Tam je Janez pripisal: “Bolj sem hrepenel po tem, manj sem našel.”
Obstaja pa še tretja, srednja pot, ki vodi naravnost k Bogu. Pod njo je sveti Janez od Križa večkrat napisal samo eno besedo: nada, kar po špansko pomeni nič. Nič, nič, nič. To je pot tistih, ki skušajo ljubiti Boga bolj kot vse drugo. Najprej Bog. (…) Tu sveti Janez s par besedami pove vse: “Zdaj, ko si ničesar ne želim, imam vse.” NIČ vodi k VSEMU. Nihče se ne more primerjati z Bogom!
Odlomek iz knjige: Pius E. Sammut, Zgodbe iz duhovnih oaz – Velika pustolovščina SVETOST.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 69, številka 40.
Preberite še:
Nauk pokojnega mladeniča, ki je v cerkev privabil več ljudi, kot bi jih pop zvezdnik
Preberite še:
Kako lahko mama svoji hčerki da vedeti, da je lepa?
Preberite še:
Manekenka, ki je modno brv zamenjala za posvečeno življenje
