Frančiškova mladina lahko postane pomemben del tvojega življenjaV Frančiškovih krogih sem se začela gibati v času srednje šole, kar pomeni, da se je nabralo že kar nekaj let. Trenutno se izteka moje peto leto obljube Frančiškove mladine (Frame).
Upala bi si trditi, da je Frama v marsičem malo posebna oblika mladinske pastorale, res pa je, da sem zelo pristranska, saj je to okolje postalo moj dom znotraj Cerkve. Dokler nisem začela pisati tega članka, se niti nisem zavedala, da je biti del Frančiškove družine tako bistven del moje identitete. Sem pa tudi že v fazi, ko razmišljam, kako bom na Frančiškov klic odgovarjala po Frami.
Preberite še:
“Kar zaboli me, ko slišim kritiko čez mladino, ki se po birmi odvrne od vere”
Kaj sploh je Frančiškova mladina?
Ponavadi na vprašanje, kaj je Frančiškova mladina, odgovorim, da je to skupina mladih, ki so najprej v svojem srcu zaslišali klic. Klic srca, ki je premajhno, da bi zapolnilo lastno praznino in bije preglasno, da bi bilo le zase. Tako sem sama občutila … pa vendar naj bi bil to najprej prostor, kjer se mlad človek lahko išče.
Ne sam, ampak v skupnosti in s skupnostjo – da lahko razloči in najde svojo poklicanost na različnih ravneh. Odločitev za obljubo Frame je pa odgovor na tisti klic v srcu, ki ga lahko zaslišimo v takem okolju. Ali pa tudi ne. Vsako bratstvo Frame ima člane z obljubo in brez nje. Drug za drugega smo pomembni, kakor je levo oko pomembno za desno, da vidimo globino.
Preberite še:
Kakšen je izvor križa, ki ga je tako ljubil sveti Frančišek Asiški?
Asiškega ubožca sem najprej spoznala po bratih kapucinih v Vipavskem Križu. Začutila sem ga v majhnih stvareh, besedah pozornosti, veselem vzdušju. Zazdel se mi je svetnik, ki je dejansko bil človek – nepopoln, malo neroden, malo nor, a z vero v Gospoda in ne vase. Zato je lahko bil svoboden. Še zdaj se pogosto, ko me je sram pred Bogom, lažje najprej obrnem na Frančiška. Iz tega preprostega zaupanja v Frančiškovo svetost sem se kot brucka v Ljubljani tudi pridružila Frančiškovi mladini v Štepanji vasi.
Preberite še:
Zaupanje je, ko mladi povedo stvari, ki si jih ne upajo niti staršem
Frančiškova mladina po Sloveniji in po svetu
Frama Štepanja vas ni edino bratstvo Frame! 🙂 To je le en kamenček v čudovitem mozaiku. V Sloveniji jih je trenutno pet, v sosednji Hrvaški pa kar okrog 70; koliko jih je šele po vsem svetu!? Še po 800 letih Frančiškov zgled kar nagovarja milijone ljudi.
Različna bratstva v Sloveniji povezuje in usmerja Narodni svet Frančiškovih otrok in Frančiškove mladine. Vsako leto so organizirani skupni dogodki. Posebno globoko se me ponavadi dotaknejo skupne duhovne vaje. To je tudi odlična vstopna točka za spoznavanje s Framo, saj so vedno odprte za vse (katerih EMŠO ni starejši od trideset). Razvijajo se tudi ideje o skupnih počitnicah in drugih duhovno-družabnih programih.
Zelo sem hvaležna za vse, kar lahko med framaši prejmem in dam, da smo preprosto lahko skupaj.
Potek srečanj
Srečanja vedno začenjamo v kapeli. Ponavadi z adoracijo, enkrat na mesec pa s sveto mašo. To so tako lepi trenutki! Drugače je, ko smo lahko pred Gospodom skupaj res kot sestre in bratje.
Po pogovoru pri Šefu srečanje nadaljujemo v drugem prostoru. Teme si pripravljamo sami po predhodnem razporedu. Običajno je že vnaprej določena neka rdeča nit na letni ravni, sicer si pa teme izbiramo sami.
Po uvodu v razmišljanje se ponavadi razdelimo v manjše skupinice, da si podelimo, kako neke ideje živimo v svojih malih življenjih. Ali se pa vsaj trudimo. To je lepa priložnost, ko lahko drug drugega bogatimo in spodbujamo v hoji (ki je včasih bolj plazenje) za Kristusom, čeprav hodimo vsak po svoji poti.
Preberite še:
Verouk, ob katerem otroci niti ne pomislijo, da bi po birmi “odpadli”
Včasih povabimo tudi kakšnega gosta, pričevalca, imamo večer družabnih iger … zaključimo pa vedno z molitvijo Frame ob svečki, blagoslovom in prigrizki. Naše bratstvo spremljata brat kapucin in sestra iz skupnosti frančiškank Marijinih misijonark. To je pravo bogastvo, da imamo dva duhovna asistenta!
Družimo se pa tudi zunaj rednih srečanj. Včasih so to kakšna spontana kosila na bone, včasih bolj načrtovane odprave med čudesa slovenskih vrhov. Enkrat na leto imamo interne duhovne vaje. Ponavadi jih izkoristimo za pripravo na obljubo.
Obljuba
Obljuba je en element Frame, ki je dokaj specifičen. Opisati pomen te obljube je kar izziv, čeprav vsako leto pred njo poglobljeno razmišljam o tem. Vedno znova ugotovim, da je pravzaprav ne razumem natančno in verjetno je prav to znak, da sem pripravljena. (Tudi v Svetem pismu ni vse logično!)
Obljubo se da za obdobje enega leta in potem se vsako leto sproti za to spet odločiš, če želiš. Obljuba pravzaprav ni nič tako zelo novega za življenje kristjana. Obnovitev krstnih zaobljub spremlja še odločitev za pripadnost bratstvu in upoštevanje Frančiškovega zgleda. Poudarjam: dati obljubo ni nujno za pripadnost bratstvu, je pa, skupaj s pripravo na to dejanje in življenje iz tega, lahko res obogatitev osebne vere in lastne identitete.
Preberite še:
“Če mladi nimajo svojih sanj, jih prevzamejo od drugih in živijo sanje drugih ljudi”
Zanimivo mi je leto za letom opazovati to rast skozi obljube pri sebi in drugih. Vedno bolj spoznavam, da je to lahko le odgovor na klic od zgoraj in ne nekaj, kar pride iz moje volje. Zanimivo mi je, kako lahko iz nečesa, kar omeji izbiro, pride več svobode in kako mi je lahko dana beseda opora, ko pride do skušnjav.
Predvsem pa me obljuba spodbuja, da grem v življenju globlje, višje in bolj zares, čeprav to včasih pomeni sprejemati svoje omejitve. Oziroma ravno to! Sprejeti svojo majhnost in prositi Gospoda za njegovo milost. To, da zmorem vedno znova zamrmrati: “Gospod, ne zmorem, ne znam, ne vem, kako, pomagaj mi,” je nekaj, česar sem se naučila pri Frami.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
TikTok: trenutno najpopularnejša aplikacija med mladimi – v čem je problematična?
Preberite še:
Bogastvo, ki ga skavtstvo daje mladim
Preberite še:
Zakaj se je mladim težko osamosvojiti in oditi od doma
