Vrata v svoj vsakdanjik nam je v Moških skrivnostih odprl Gašper ZevnikSe ga spomnite? Gašper Zevnik je prostovoljec, ki ga je odlikoval predsednik Borut Pahor. A njegovo delovanje pri animatorjih, gasilcih in drugod, predvsem pa energija, ki ga preveva, še bistveno presegata ugledno nagrado. Sveže poročeni Gašper je nanizanke svojega življenja razkril v Moških skrivnostih. Od gasilcev do nasvetov za službo, od plezanja do oratorija.
Preberite še:
“Da znamo reči ne, smo odgovorni sami. Razen če imamo res dobrega šefa”
Služba, žena, prostovoljstvo, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Redno službo sem ravno dobro začel, tako da se še malo navajam na nov dnevni in tedenski ritem. V mladosti se je za prostovoljstvo vedno našel čas, saj sta bila v različne projekte vedno vključena dobra družba in topel občutek v srcu.
V vsakem krogu imam nekaj dobrih prijateljev, tako skupaj preživljamo čas in ohranjamo stike. Kljub temu si kdaj pa kdaj želim, da bi imel dan 48 ur, da bi si lahko vzel več časa za tisto, kar me veseli, oziroma za stvari, ki bi se jim rad še bolj posvetil, npr. hribolazenju, plezanju, ustvarjanju z lesom, branju …
Preberite še:
Kdo je pravi “dedec”? Moder mož, ki je pripravljen tudi zapustiti udobje svojega “prav”
Kako razvajate svojo ženo? Kaj je po poroki drugače?
Največkrat jo razvajam s kakšno masažo stopal, postorim opravila, ki ji niso najbolj pri srcu, ali pa skuham dobro “župco”. Po poroki je največja sprememba, da ker skupaj živiva, praktično ves čas prebijeva skupaj. Več je veselja, sprehodov, dobrih večerov, pa tudi butastih in manj butastih prepirov.
Kje in kdaj sta bila na prvem ter na do zdaj zadnjem zmenku?
Če sem iskren, se ne spomnim popolnoma, pa ne zato, ker ne bi vedel, kje je bil, ampak ker ne morem definirati najinega prvega zmenka. Najine poti so se skrižale v Cerkljah, imela sva veliko skupnih prijateljev, aktivnosti, skupaj sva vodila oratorij … Tudi zadnji časi niso najbolj naklonjeni zmenkarijam zunaj, tako da zmenkariva ob dobrih, doma skuhanih večerjah ali sprehodih.
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Zdi se mi, da v javnosti prevladuje mišljenje, da je moški, ki doma pospravlja, kuha in dela druga opravila, copata. Sam menim, da ni tako. V najinem domu živiva oba, zato si delo deliva. Pa tudi to, da odrasli moški ne jočejo. Mene kakšni dogodki ali pa misel na stvari, ki so mi drage, dostikrat ganejo.
Preberite še:
Frizer in brivec, občasno pa tudi tolažnik in “spovednik” za moške
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Alpinizem in športno plezanje. Pri plezanju mi je najbolj všeč to, da si z glavo in mislimi popolnoma pri stvari, da si v težkem detajlu sam in moraš dati vse od sebe. Pod sabo imaš samo prijatelja, ki te varuje in mu moraš popolnoma zaupati. Takrat ne misliš na nič drugega, in to me res sprosti, kot se za hobi spodobi. 😊 Alpinizem pa vse skupaj še precej potencira, zato moraš biti, ko se podaš med vrhove, z glavo in telesom vedno popolnoma pri stvari.
Že od najstniških let ste predan prostovoljni gasilec v Cerkljah. Na gasilskih intervencijah letno preživite kar 60-130 ur, med drugim ste usposobljeni tudi za prvega posredovalca. Kako ravnate, kako izbirate besede, poteze, geste, ko pristopate do ljudi, ki se jim ob požarih ali drugih nesrečah podira svet?
V našem društvu PGD Cerklje sodeluje precej prostovoljnih gasilcev, okoli 50. Pri stikih z ljudmi največ gotovo naredijo naši poveljniki, ki imajo veliko izkušenj. Ko pa govorim z ljudmi sam, vedno želim biti iskren, povem, kaj delamo in kakšen načrt imamo. Želja pomagati sočloveku v stiski daje vedeti, da se vsi na intervenciji trudijo po svojih najboljših močeh.
Katere izkušnje so vas v tem pogledu najbolj dotaknile, vas zaznamovale?
Velika izkušnja je gotovo tista, v kateri se srečaš s smrtjo ali pa s požarom, na katerem si prebedel vso noč. V Cerkljah je bil to požar na župnijskem objektu. Tisto leto sem bil drugo leto voditelj oratorija, in ko v požarišču najdeš stvari, ki jih z animatorji vsakoletno uporabljaš, te stisne. Intervencije, v katerih pomagaš “naključnim” ljudem, te ne zaznamujejo toliko kot tiste, ki se zgodijo ljudem, ki jih poznaš in so ti blizu.
Drugače je, če prideš na intervencijo le pomagat in reševat ljudi ter premoženje drugih kot biti osebno vpleten – takrat se takoj pojavi tisoč vprašanj, na katere ne znaš odgovoriti.
Preberite še:
Štirikratni dedek in maratonec, ki ostaja večni otrok
Na počitnicah Biserov se ukvarjate tudi s travmatiziranimi otroki, ki so preživeli hude stiske, tudi na primer trgovino z ljudmi. Kako najdete način, da se jim približate, da vam začnejo zaupati? Ponazorite, prosim, s konkretnim primerom.
Na Biserih, kjer sem v zadnjih letih vodja enega izmed tednov, vedno hočem biti najprej oseba, vredna zaupanja, prijatelj in nato voditelj. Pri otrocih želim najprej poslušati in razumeti. Predvsem si želim, da mi zaupajo in da vedo, da jim zaupam tudi jaz. Z vsakim poskušam zgraditi tak odnos in tako veliko lažje prebrodimo prepire ter slabo voljo, ki se kdaj pa kdaj pojavijo.
Pri otrocih, ki so v življenju doživeli veliko gorja, se mi zdi najbolj pomembno, da si zanje vzamemo čas. Tudi ko trmarijo in ko pravijo, da se jim godi krivica, je najpomembnejše, da smo ob njih. Da jim dajemo vedeti, da ne bomo šli nikamor, da smo v tistem trenutku tam samo zanj in da nam je pomemben. Tako sva bila z enim izmed otrok na parkirišču tudi po eno uro, se skupaj drla, kuhala mulo in iskala smisel najinega početja. Po tem dogodku se je število prepirov in pregovarjanj več kot prepolovilo. Najbrž zato, ker je fant vedel, da ga bom počakal, da si bom zanj in za stvari, ki ga težijo, vzel čas.
Pri 24 letih, ko so nekateri šele na kaki polovici študija, imate v žepu diplomo iz strojništva in redno službo. Kaj bi svetovali mladim, da bodo lažje našli delo ali zaposlitev, ki jih bo izpolnjevala?
Menim, da je zaposlitev, ki te bo izpopolnjevala od samega začetka, silno težko najti. Najpomembnejše se mi zdi, da delo, ki ga opravljaš, jemlješ kot priložnost. Kako lahko delo, ki je pred mano, opravim kar najbolje? Kaj dobrega se skriva v vsem tem? Ko si mlad in še nimaš toliko obveznosti ter stalnih stroškov, lahko bolj pogosto iščeš, testiraš področja, ki te zanimajo.
Preberite še:
Janez z ženo tekmuje, kdo bo obesil perilo ali previl dojenčka
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Iskrene dobrote do bližnjega in narave. Prevečkrat se nam zdi, da so svež zrak, čista voda, lepi gozdovi, zvesti prijatelji, prijazne stare ženice in nasmehi na obrazih mimoidočega popolnoma samoumevni.
Preprostosti. Velikokrat sebe in druge ujamem, kako kompliciramo, češ “če nimam kolesarskega dresa, potem ne morem na kolo”, “ali bi kupil tako ali drugačno poročno obleko”. Navajeni smo imeti neskončno izbiro, hkrati pa nimamo jasne slike, česa si želimo.
Veselja in zadovoljstva po končanem delu ali aktivnosti. V svetu hitenja z ene stvari na drugo, ko končamo en projekt, že odpiramo nove, zmanjka časa za občudovanje tistega, kar smo že naredili, kar smo že dokončali.
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
V zadnjem času bi bili to najbrž vsi dogodki, povezani s koronavirusom, ki je pod vprašaj postavil marsikatero prej samoumevno stvar.
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Adoracije in slavilne pesmi – takrat se najlažje umirim in dojamem kakšno vrstico iz Svetega pisma. Hkrati pa se mi pesem zdi najlepše slavljenje Gospoda.
Vaša največja osebna in družinska želja/cilj za prihodnost?
Da bi znal najti vrednost v vsem, kar počnem, da se za določene stvari ne bi preveč sekiral, da bi prehodil slovenske hribe od vzhoda do zahoda in da bi imel veliko družino.
Preberite še:
“Z Ellino smrtjo je izginilo upanje, prišla je samo neverjetna bolečina”
Preberite še:
“Če kristjani prinašamo upanje s takimi neumnostmi, kot so buče, gre res že vse v maloro”
Preberite še:
Od mame 7 otrok do vrhovne sodnice
