Kako se Bogu lahko približamo, izkusimo njegovo bližino, mir, prisotnost? Kje in kako se lahko srečamo z njim? Bog ni navzoč le v cerkvi in kapeli, kjer je tabernakelj. Tam je seveda navzoč na poseben in najedinstvenejši način, to je fizično, ne le duhovno. Nekateri menijo, da je navzoč le na nekih svetih krajih. Navzoč je povsod, ne glede na prostor in čas.
Kje vse je Bog navzoč?
Cerkev in Sveto pismo nas učita, da je Bog navzoč v svetu, v katerem živimo. Navzoč je tudi v vsakem človeku, na poseben način pa v krščenih. V njih celo (pre)biva po svojem Svetem Duhu. Prisoten je v ubogih, bolnih, ponižanih, revnih, jetnikih, lačnih, z eno besedo v vseh trpečih. Z njimi se celo istoveti, saj nam Jezus pravi: “Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, bolan in v ječi sem bil in ste me obiskali, nag sem bil in ste me oblekli.” Še več, istoveti se z vsakim človekom: “Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.”
Navzoč je tudi v duhovniku, zlasti ko deli zakramente – v bistvu jih sam Kristus deli prek njega. Kjer sta dva ali trije zbrani v njegovem, Jezusovem imenu, je prisoten med njimi.
Preberite še:
Ana Soklič: “Božja navzočnost je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi”
V sveti hostiji je navzoč tudi fizično
Na poseben način je prisoten v zakramentih, posebej v sveti evharistiji. V njej je navzoč ne le duhovno, temveč tudi fizično, kot Bog in človek, z dušo in telesom, telesom in krvjo. V njej je kot hrana in pijača za človeka, kot tisti, ki želi človeka nasititi s svojim božanskim življenjem – življenjem, ki pripada in je samo v Bogu –, z mirom, ki ga v tem svetu ni nikjer.
Prek svete evharistije vstopa v naše telo podobno kot infuzija v bolnišnici, prek katere v nas vnašajo zdravilne in hranilne tekočine za okrepitev in ozdravljanje. Še več, v nas vstopa kot transfuzija – podarja nam svojo kri, ki je najbolj zdrava in najbolj kakovostna kri, ki jo premore človeško bitje. Ta pripada izključno najbolj zdravemu človeku, ki je hodil po zemlji, Jezusu Kristusu.
Na poseben način je prisoten tudi v svoji besedi, zapisani v Svetem pismu. Tam je navzoč kot živa Beseda, da bi ga lahko spoznavali, se srečevali z njim in odkrivali smisel svojega življenja.
Preberite še:
Ne veš, kako bi si predstavljal Božjo prisotnost? Pomaga ti lahko ta svetnik
Bog je vedno z nami, mi pa smo z njim le …
Bog je vedno z nami, hodi z nami, je v nas, hkrati pa nad nami, nas presega. Je Emanuel – Bog z nami. Nikoli nas ne zapušča in se ne oddaljuje od nas. Mi smo tisti, ki se oddaljujemo in ločujemo od njega, posebej ko zavestno in svobodno škodujemo sebi ali drugemu, zavestno in svobodno mislimo zlo o sebi ali drugem, zavestno in svobodno ne storimo dobrega, ki bi ga morali.
Bog je v Jezusu po Svetem Duhu vedno z nami. To nam zagotavlja sam Jezus, ko pravi: “Z vami bom vse dni do konca sveta.” Mi žal nismo vedno z njim, ampak le tedaj, ko si tega zavestno želimo. Dogaja se, da mislimo, da smo z njim, ko mu nekaj govorimo, ko izgovarjamo njegovo ime. Vendar če nismo osredotočeni nanj, če ni on središče naših misli in pozornosti, nismo z njim. Če je Bog na ustnicah, še ni nujno, da smo z njim.
Preberite še:
Kako sta si podobna veter in Sveti Duh?
V njegovo prisotnost lahko vstopamo kadarkoli in kjerkoli, in sicer tako, da za trenutek pozabimo nase, na svoje probleme, težave, bolečine, se odtrgamo od sebe, od svojega egoizma, od zemeljskih, posvetnih potreb in si zaželimo samo njega; ko preusmerimo vso svojo pozornost in misli nanj, vstopamo v njegovo navzočnost; ko ga začnemo z vsem srcem iskati, ko se zavedamo njegove prisotnosti, ko zaupamo, da je v nas in ob nas, ko ga začnemo slaviti, se mu zahvaljevati, tedaj vstopamo v njegovo navzočnost.
Kako je videti Božja navzočnost?
Vsi imamo izkušnjo, da je neka stvar pritegnila vso našo pozornost, misli, čustva, vse naše bitje. To je lahko dober film, knjiga, zgodba, tekma. Ko smo tako “padli noter”, nismo niti zaznali, kaj se dogaja okrog nas, ker smo bili tako zatopljeni, potopljeni v nekaj.
Tako nekako je videti, ko smo v Bogu. Če je on v molitvi središče naše pozornosti, če imamo vse misli usmerjene vanj, vstopamo vanj in ga lahko v duhu gledamo, zremo in uživamo njegovo navzočnost. Jezus je molil tako, da je bil popolnoma osredotočen na Očeta, popolnoma je usmeril vse svoje bitje – misli, čustva – vanj, zatopil se je oz. “potopil” v Očeta.
Oče ni bil le na ustnicah, ampak v Jezusovem srcu (mislih, čustvih, volji). Ko so učenci videli, kako Jezus uživa v molitvi, v Očetovi navzočnosti, so ga prosili, naj jih nauči moliti. Opazili so, da Jezusu molitev, odnos z Očetom, ne prinaša bremena, ampak radost in nepopisno veselje.
Več o tem, kako lahko kadar koli in kjer koli vstopamo v Božjo navzočnost, lahko preberete v knjižni uspešnici V tvoji navzočnosti.
Preberite še:
“Nekateri so razočarani nad Bogom. Ampak ta kriza nas uči tudi, da človek nima vsega v rokah”
Preberite še:
Ne veste, kako bi se lotili branja Svetega pisma? Ta preizkušena metoda bo zagotovo v pomoč
Preberite še:
Pričevanje posvojenke: “Danes vem, da mi je mama v tej situaciji dala največ, kar je lahko”
