Vse bo še dobroKako si v času pandemije osmisliti dneve, ki so pred nami, da bodo bolj polni in blagodejni? Kako lahko iz situacije, na katero sicer nimamo vpliva, zrastemo?
Odnos zdravi
Zelo je pomembno, da najdemo vsaj eno osebo oz. zaupnega sogovornika, s katerim lahko podelimo svoja občutja, skrbi, dvome in splošno negotovost. Pogovarjajmo se in ne ostajajmo sami s svojimi stiskami! Bolečina je lažja, ko jo nosita dva. S tem pa ustrežemo tudi svojima primarnima človeškima potrebama: potrebi po varnosti oz. slišanosti ter povezanosti oz. pripadnosti.
Vsak dan znova sprejemajmo odločitve za boljše počutje
Tisto, na kar pa lahko imamo vpliv in je celo zaželeno, da krepimo, so odločitve na naši mikro ravni. Gre za edino področje oz. “cono”, kjer smo avtonomni in suvereni, saj imamo to možnost in moč, da si v teh čudnih dneh sami organiziramo življenje, kot si želimo. Pa četudi znotraj omejitev in okvirjev, ki so nam dani na zunanji ravni. Tega nam ne more nihče vzeti ali zameriti.
Čeprav včasih ne čutimo dovolj varnosti v nekih zunanjih okvirjih (npr. državnih), nam bo to povrnilo upanje, da imamo osebne kapacitete, s katerimi lahko krepimo svojo notranjo varnost oz. notranjo moč (t. j. svojega duha). Vsak dan znova se odločimo, kako ga bomo izkoristili, kaj se bomo novega naučili, kaj dobrega bomo storili zase in druge.
Ostanimo povezani z drugimi
Tisto, kar nas lahko napolni s pristnimi občutki sreče in notranjega miru, je naš prispevek k blaginji drugih. Vsak prispevek, donacija oz. usluga je pomembna in je ne gre minimalizirati. To so lahko majhni koraki, s katerimi lahko pomagamo svojim najbližjim ali pa tudi širši skupnosti. Dobro se je namreč zavedati, da obstajajo ljudje, ki so v teh dneh morda v še večji stiski kot mi.
Vsak naš dar drugemu, ki pride iz srca, ima nek globlji pomen oz. smisel: služiti drugemu. A s tem, ko presenetimo in osrečimo drugega, smo hkrati tudi sami nagrajeni. Samo poskusite si zamisliti radosten obraz osebe, ko bo prejela vaš dar in kako se bo ob tem počutila. Z enakimi občutji (radost, sreča, mir) kot ta oseba smo nagrajeni tudi mi, in to še v isti sekundi! Prav to – zmanjševanje stiske drugih, je način, kako vlivamo več upanja tudi sebi.
Od nepristne sreče k pristni
Nepristna sreča je občutek polnjenja lastne praznine z dejanji, ki nas zadovoljijo oz. osrečijo le kratkoročno (npr. masivni in nepotrebni nakupi, dovoljene in nedovoljene substance …). S tem sicer hipoma zmanjšamo svojo stisko, a ta ne izgine, temveč jo samo še bolj potlačimo.
Premislimo, katera so tista dejanja, ki nas zares osrečujejo, vračajo k stiku s seboj in k stiku z drugimi. Kaj lahko vsak dan storimo, da se bomo počutili bolje – v umu, duhu in telesu? Pri tem ni univerzalnega odgovora; vsak od nas se mora srečati s samim seboj. Paradoksalno so najbolj nagrajujoča prav majhna dejanja in geste (stik z naravo in z drugimi ljudmi, prostovoljstvo, pomoč), ki jih bomo lahko ohranili, tudi ko bo pandemije konec.
Zaupajmo!
Da bi se notranje okrepili, se poskusimo naravnati na zgoraj navedeno miselnost in prakso ter to redno izvajati vsaj 30 dni. Zlata vredno je, če znotraj sebe odkrijemo orodja za krepitev notranjega miru. A ne pozabimo, da je zato potrebna redna in dosledna vaja. Zaupajmo procesu notranje regeneracije, zaupajmo v dobro, zaupajmo Tistemu, ki je vse ustvaril in nas varuje.
Vse bo še dobro!
