Ponovno moramo vzpostaviti izgubljeno povezavo telo-um. Pri tem nam lahko pomaga navezovanje trajnih vezi z drugimi osebamiPonavadi ne želimo doživljati bolečih občutkov. Na različne načine se skušamo od njih oddaljiti. Lahko zanikamo, racionaliziramo, včasih pa preprosto prenehamo čutiti. Toda za to plačamo visoko ceno. Naše psihično življenje postane medlo, osiromašeno ali pa preprosto izgine. Nismo zmožni doživljati prijetnih stvari.
Tedaj se lahko osredotočimo le na naloge in dolžnosti, toda težko bomo prezrli dejstvo, da pri vsem tem nekaj manjka. Praznino, ki je nastala na mestu zapostavljenih občutkov, lahko zapolnimo z različnimi projekti, celo odnosi, v katerih pa ne moremo ustvariti čustvene bližine, po kateri morda tako zelo hrepenimo.
Preberite še:
Kako težka čustva spremeniti v moč in motivacijo? Tu so predlogi
Zakaj bežimo pred težkimi čustvi?
Težke izkušnje želimo pozabiti, ker se ne želimo srečati s svojo bolečino in hkrati z delom samih sebe. Boleči del v nas postane nezaželen, ločen od naše identitete, ki postane razdrobljena. Takrat nismo zmožni razumeti, kdo smo in kam želimo usmeriti svoje življenje. Ne poznamo namreč pomembnega dela sebe.
Običajno se od bolečih izkušenj distanciramo podzavestno. Zato si ne morete očitati, da se vam to dogaja. Lahko pa se motivirate za notranje delo, s ciljem približati se svoji bolečini. To bo mogoče, če poskusite, najbolje s pomočjo druge osebe, razumeti svoja čustva, najti njihov vir.
Oddaljevanje od izkušenj se pojavlja na različnih psiholoških ravneh. Težka čustva v sebi lahko izpodrinemo. Takrat nam koristi, če v zavest ponovno prikličemo dana čustva v povezavi z različnimi situacijami, ki so se morda zgodile pred kratkim ali v preteklosti, pogosto tudi zelo oddaljeni. Na globlji ravni pa lahko izgubimo sposobnost doživljanja občutkov.
V naši življenjski zgodbi, v zgodnji etapi razvoja, smo lahko doživeli nekaj tako bolečega, da morda nismo bili zmožni ohraniti te povezave. V naši psihi je takrat lahko nastal trajen mrtev prostor, ki ga lahko zdaj doživljamo kot nevzdržno, nedoločljivo stanje. Na tej točki moramo ponovno vzpostaviti izgubljeno povezavo telo – um. Pri tem nam lahko pomaga navezovanje trajnih, vitalne vezi z drugimi ljudmi, kar se lahko izkaže za zahtevno nalogo, glede na to, da je to morda nekaj, česar v svojem življenju še nismo doživeli.
Preberite še:
Se izogibate negativnim čustvom? Preberite, zakaj to ni vedno dobro
Najtežja čustva
Lahko razmislite, s katerimi čustvi se najtežje soočite. Običajno ne prenašamo jeze, sramu ali zavisti in zelo pogosto se ne želimo bati ali biti žalostni. Ko v sebi skrivamo jezo, pravimo, da se ni nič zgodilo, včasih se pretvarjamo in ravnamo ravno nasprotno in smo do dane osebe pretirano vljudni. Prav tako se nagibamo k temu, da se umikamo iz konfliktov. Da bi se spopadli s sramom, lahko razvijemo strategije vedenja in mišljenja, s katerimi se želimo izogniti konfrontaciji oziroma vsakršni obliki “samorazkritja”.
Z zavistjo se lahko spopademo tako, da razvrednotimo lastne ali tuje dosežke. Ko se ne želimo bati, se lahko izogibamo vsem notranjim in zunanjim grožnjam ali pa se odločimo za nasprotno smer in se lotimo nevarnih izzivov, pri čemer se pogosto izpostavljamo precejšnjemu tveganju za izgubo življenja ali zdravja. Žalost je pogosto skrita za drugimi čustvi, ki so za nas bolj sprejemljiva, na primer za jezo. Lahko pa se tudi umetno razveselimo z različnimi poživili.
Najpomembneje je razumeti svoja čustva, odkriti njihov izvor in jih skušati izraziti v za nas dostopni in sprejemljivi obliki izražanja. Lahko torej poskusite biti dovolj pogumni in se ozreti vase. Bolečina, ki je prisotna v nas, je najhujša tedaj, ko ostaja skrita in neprepoznana.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Preberite še:
Marija je dobro vedela, kako je, ko nič ne gre po načrtih
Preberite še:
Trenutki v Svetem pismu, ko je tudi Jezus jokal
Preberite še:
Kako poskrbeti, da bo prvo leto vašega zakona uspešno
