Sv. Ciprijan nebesa opisuje kot veliko družinsko srečanje, kjer bomo, tako upamo, videli vse svoje ljubljeneNebesa se včasih zdijo nekaj povsem nejasnega in težko predstavljivega, “prostor v oblakih, kjer živi Bog”. V resnici pa so nebesa precej drugačna, polna so ljudi, med katerimi je veliko takšnih, ki so nam na zemlji posebej pri srcu.
Preberite še:
Kako so videti nebesa, vice in pekel? To so temeljne značilnosti
Sv. Ciprijan, škof iz 3. stoletja, je opisal enega izmed razlogov, zakaj bi morali hrepeneti po nebesih.
Tam nas čaka veliko naših dragih, starši, bratje, otroci; po nas hrepeni številčna in polna množica; ti ljudje se že zavedajo svoje nesmrtnosti, še vedno pa jih skrbi za našo varnost. Ko bomo drug drugega zagledali in se objeli, kakšna radost bo med nami! Kako veliko je zadovoljstvo nebeškega kraljestva, kjer ni strahu pred smrtjo, kjer je večnost življenja! Kako popolna in neskončna sreča!
Tam je tudi veličastna družba apostolov; tam je zbor vriskajočih prerokov; tam je neskončna družina mučencev, kronanih za zmago svojih prizadevanj in trpljenja; tam so zmagoslavne device, ki so z močjo svoje čistosti krotile poželenje mesa in telesa; tam so vsi, ki jim je bilo milostno poplačano, ker so s hrano in izobiljem v pomoči ubogim opravljali dela usmiljenja, ki so s spoštovanjem Božjih zapovedi svojo zemeljsko dediščino prenesli med nebeške zaklade.
K njim, predragi bratje, pohitimo z najbolj vnetim hrepenenjem; zaželimo si, da bi se jim lahko čim prej pridružili; da bi se lahko čim prej pridružili Kristusu.
Preberite še:
Vsi bi radi prišli v nebesa, kajne? Tu so koraki, kako do tam
Kakšno radost bi občutili?
Za trenutek pomislite na ta prizor. Kakšno radost bi občutili, če bi lahko znova objeli svojega zakonca ali otroke? Če bi zagledali svojega najboljšega prijatelja ali svoje starše? Ali ne bi resnično pohiteli v njihov objem?
Naj te misli v vas spodbudijo veliko hrepenenje po nebesih, takšno, ki bo vplivalo na vaše vsakdanje ravnanje. Če si nekega dne želimo videti ta prizor, ali naj ne bi v svojem kratkem življenju storili vsega, kar je v naših močeh, da bi se to uresničilo?
Naj vsak dan živimo s tem prizorom v mislih, naj vsak trenutek živimo evangelij, da bi lahko nekega dne za vso večnost tesno objeli vse svoje drage.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Sodniški poklic iz prve roke: “V vsaki stranki na obravnavi vidim nekoga, ki ga ima Bog rad”
Preberite še:
Dolgi lasje po 45. letu: da ali ne?
Preberite še:
Pogled učitelja na trenutno situacijo šolanja na daljavo
