Brezpogojna ljubezen, zahtevnost in zaupanje … S to strategijo veliko staršem uspe pomagati svojim najstnikomŠtevilni najstniki skrivajo svoje težave pred starši. Mladim se zdi, da je njihov problem preveč sramoten ali preresen in ga raje prikrijejo. Svojim staršem ne zaupajo dovolj in se bojijo, da bi se slabo odzvali.
Žal je pahljača teh primerov zelo široka, med drugim gre za:
- uporabo mamil,
- odvisnost od pornografije,
- težave s spolno identiteto,
- nosečnost …
Preberite še:
6 stavkov, ki jih je dobro “imeti pri roki”, ko vzgajate najstnike
Kaj smo naredili narobe?
V takšnih težkih razmerah mladi trpijo čustveno samoto in tesnobo. Gre za otroke, ki se jim ni znalo posredovati prave ljubezni in z njo zaupanja.
Nekateri njihovi komentarji so bili:
“Ne vem, če me ima oče rad, a všeč mi je, kadar ob koncu tedna kaj popije, ker je takrat z menoj prijazen.”
“Ko je oče napredoval v službi, je bil zelo vesel in me je objel … Tega skoraj nikoli ne naredi.”
Paradoksalno se njihovi starši po drugi strani sprašujejo: Kaj smo naredili narobe? Saj smo jim vse dali. Zakaj nagrade in kazni ne delujejo več? Zakaj pred nami skriva stvari?
Preberite še:
Najstniki in telefon: 5 trikov za starše
Zdi se, kot da vprašanja postavljajo sebi, vendar to v resnici počno, kot bi bili pred boleznijo, ki jo je mogoče pozdraviti in niso pozorni na to, kako bi morali ravnati oni sami in kakšna sprememba v njihovem odnosu je povzročila takšne posledice.
Starši čutijo, da so del problema, ne pa tudi, da so temeljni del rešitve, zato je veliko tveganje, da se iz izkušnje ne bodo veliko naučili in bodo še naprej delali napake.
Ti starši vzgajajo zgolj s pravili in ne s pravo ljubeznijo, zato pričakujejo, da bo strokovnjak njihovega otroka obravnaval kot okvarjen predmet, ki ga je treba na novo sestaviti ter jim bo lahko za popravilo predpisal natančen recept.
Starši morajo vedeti, da bodo sami največ naredili tako, da bodo s svojo ljubeznijo rešili otrokovo osebnost.
Preberite še:
Ko vam najstnik zabrusi: “Dovolj imam te družine!”
Brezpogojna ljubezen
Kako opisati to vrsto ljubezni, ki otroka spremlja v zmoti? Gre za brezpogojno ljubezen, ki jo spremlja vzgojna moč staršev, pri čemer se med otrokom in starši ohrani zaupanje.
Lahko si jo predstavljamo kot dobro prilagojene leče, ki se izogibajo pretiranim odzivom, ki izostrijo pogled na težavo in s krepostjo pravičnosti in srčnosti vztrajajo v dobro otroka. Na ta način starši lahko jasno prepoznajo otrokove vidne poteze, njegov značaj, naravne sposobnosti, kakor tudi pomanjkljivosti in omejitve. Opazijo tudi vse dobro v otroku ter vse, kar bi lahko razvil, čeprav je še skrito.
Kakšni so darovi te prave ljubezni, da bi se znali primerno odzvati? Starši poznajo in razumejo otrokovo srce, da lahko nato razumejo in ocenijo to, kar dela in govori. Na ta način dosežejo z otroki iskrenost. Potem bodo starši znali najprej nagovoriti otrokovo srce, šele potem njegov razum: “Tvoje srce je plemenito in tvoja dejanja so v nasprotju s tem”.
Čeprav starši trpijo tudi sami, otroku na ta način ne le odpustijo, ampak s svojo ljubeznijo presežejo otrokove zmote in ga opremijo z močjo ljubezni, da tudi sam želi odgovoriti na njihova pričakovanja.
Preberite še:
8 nasvetov za dober pogovor z najstnikom
Kaj storiti, ko najstnik zaide s poti?
Kako to živeti v resnični krizi? Tudi najboljšim staršem se lahko zgodi problematičen otrok, ki dela napake, ki imajo težke posledice. Kljub temu jih je mogoče rešiti, če se napako popravi s pravilno podporo:
- otroku ne odvzamemo čustvene opore,
- če je potrebno, obiščemo strokovnjaka,
- ne izgubimo poguma, da z otrokom vztrajamo, naj stane, kar hoče.
Katerim napakam se moramo izogniti
To pomeni, da se moramo izogibati naslednjim napakam:
- da bi iz bojazni ali udobja zapadli v skušnjavo, da bi otroka ‘podprli’, ne da bi ga hkrati opozorili na težo njegovih težav in dejanj. Da ob tem otroka ne bi obvezali, da po svojih zmožnostih sprejme posledice in odgovornost zanje.
- da bi otroku nudili neustrezna sredstva, se pravi, da bi ga opremili le toliko, da bo v družbi ohranil dober videz ali pomiril njihovo slabo vest.
Bistveni cilj prave ljubezni je otroku dati varnost, ki jo potrebuje, da lahko sprejme odgovornost, ne da bi s tem okrnili njegovo zmožnost ljubiti. Prava ljubezen se velikodušno daje in zaupno predaja, kljub storjenim napakam in posledicam, ki jih bo moral sprejeti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Pogled učitelja na trenutno situacijo šolanja na daljavo
Preberite še:
Sodniški poklic iz prve roke: “V vsaki stranki na obravnavi vidim nekoga, ki ga ima Bog rad”
Preberite še:
Mučenka dobrodelnosti in svetnica, ki varuje medicinske sestre
