“Toliko ljubezni, kot ti lahko izkaže tvoj otrok, si nikoli ne bi mogel predstavljati”

Ženska ženski – žena, mama, montessori pedagoginja in koordinatorica organizacijskega odbora Pohod za življenje Urša Cankar SoaresUrša, srečna žena Nuna in mama Faustina in Marie, je pustila službo montessori pedagoginje, da lahko v vsej polnosti opravlja vlogo mame. Poleg tega pa ji zadnje leto vnema srce še ena vloga – zagovorništvo najšibkejših v naši družbi, otrok, ki se še niso rodili, a jim zaradi različnih okoliščin grozi nevarnost splava. Z namenom ozaveščanja, da je dragoceno vsako življenje, se je letos oktobra po ljubljanskih uicah odvil Pohod za življenje.

Pomen zagovorništva svetosti življenja je Urša odkrila prek vere, ki jo je začela v polnosti odkrivati predvsem pri 24 letih, ko se je udeležila romanja v Rim in tam doživela popolno spreobrnjenje. Z družino so člani skupnosti Emanuel. “Tam dobim zaledje in podporo, da vztrajam na poti vere v tem svetu, kjer se napolnim, kjer lahko rastem v ljubezni do Jezusa in kjer lahko konec koncev tudi dajem,” pravi.

Preberite še:
Od zagovornice splava do borke za pravice nerojenih

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Zelo redko se zgodi idealen začetek dneva, ki bi bil v nekaj minutah tišine pred Gospodom, saj imata otroka posebne senzorje, kdaj se zbudi mama. Tako da je moj najljubši začetek dneva, ko se vsi štirje valjamo po postelji, se crkljamo, žgečkamo in se nam nikamor ne mudi.

2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Brez kakšnega globljega pomena, pač bolje izgledam. 🙂 Sploh kot mama doma sem opazila, da če se malo naličim, imam bolj občutek, da sem se res zbudila, da začenjamo nekaj novega, nov dan. Pa rada imam kakšen kompliment domačih. 🙂

3. Kako se ob družini, vseh obveznostih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite svojemu možu?
Bom čisto realna. Največja zmaga je, če zvečer, ko otroka zaspita, odloživa telefone in se preprosto pogovarjava. To je kar izziv. Večkrat izkoristiva čas, ko se mož vozi iz službe in takrat klepetava po telefonu. Lepo mi je opazovati moža, ko se ukvarja z malim dvema, zdi se mi, da se takrat na novo zaljubim vanj. Rada greva tudi na kakšen zmenek. Skupaj moliva, to naju zelo povezuje.

Preberite še:
“V trenutkih, ko ne gre vse po načrtih, najbolj pomaga pogovor z možem”

Preberite še:
10 napotkov, kako od zmenkov do trdnega zakona

4. Materinstvo je najlepša vloga, ker …?
Nikoli si nisem mislila, da je tako lepo biti mama, vedno so mi bili to tisti “zguljeni” stavki. A je res. Nihče še nikoli ni jokal, ker mu nisem dala poljubčka za lahko noč. Moj fantek je. Toliko ljubezni, kot ti lahko izkaže tvoj otrok, si nikoli ne bi mogel predstavljati. Res sem presrečna, da sem lahko mama in pa tudi, da tega daru ne jemljem kot samoumevnega. Res poskušam uživati v teh drobnih trenutkih, zato sem zelo hvaležna, da sem lahko ta tri najnežnejša leta bila doma z otrokoma.

5. Kot mladostnici se vam splav ni zdel problematičen, danes pa kot koordinatorka Pohoda za življenje pričujete o vrednosti vsakega življenja. Kako se je v vas zgodil ta preobrat? Kaj se je spremenilo?
Ko sem bila na porodniški s hčerko, me je zadela razsežnost te problematike. Koliko ljudi na leto konča na tak način. Več kot 60 milijonov. Ta številka me je do solz pretresla. Kakšne posledice to pušča naši družbi. Poslušala sem ogromno pričevanj žensk z izkušnjo splava. Vse so na svoj način obžalovale. Ko sem se še podučila, kako splav opravijo, je to v meni izpodbilo dno. Nisem mogla več le opazovati. To je največja krivica današnjega časa. Če toliko ljudi svoj polni delovni čas posveti opravljanju abortusov, potem se želim tudi jaz polno posvetiti za boj proti temu rodomoru.

Kot mlada sem splav podpirala. O tem nisem imela nobenega znanja. Sem razmišljala, kot razmišlja “večina”, nisem želela izstopati. Niti najmanj ne dvomim, da če bi vsi ljudje poslušali pričevanja žensk po splavu in če bi se resnično vprašali, kako splav dejansko izvedejo, bi vsi spremenili svoje mnenje. Ozaveščanje je ključno.

Preberite še:
Pred 22 leti sta zavrnila splav. Zdaj pa njuna hči navdihuje druge

Preberite še:
Po štirih splavih in odsotnosti Boga je postala zagovornica življenja

6. Vsako novo rojstvo bi pravzaprav moralo biti neke vrste božič, veselje nad novim življenjem. A veliko deklet in žensk se že v času nosečnosti znajde v velikih stiskah. Kako bi jih opogumili, kaj bi jim svetovali?
Najprej bi spregovorila tistim, ki še niso noseče. Ključno je, koga izberete za svojega življenskega sopotnika. Da ga dobro spoznate, da ste prepričane, da vas ne bo pustil, če se poškodujete ali zanosite. Nekdo, ki vas ima tako rad, da je pripravljen počakati na vas do oltarja. Ne nasedajte, tako kot sem sama, da je spolnost kar za kadarkoli, kogarkoli. To je ena največjih laži. In iz nje izhajajo travme abortusa. Spolnost je za varnost zakona. In le tam bo izpopolnjujoča.

Tistim, ki pa se jim zgodi nenačrtovana nosečnost, prosim vas … preden se karkoli odločite, si vzemite čas. Ne le dva dni. Poglejte pričevanje ženske, ki je splavila, ženske, ki je želela splaviti, a je otroka obdržala, in pa ženske, ki je dala otroka v posvojitev. V vas je življenje, od spočetja naprej. Bije mu srce, ima vaš DNK, je novi človek, novo upanje za svet. Ta trenutek vas je strah, a to je samo faza, ki bo minila, otrokovo življenje pa je za zmeraj, ne le zanj, še za vaše vnuke, pravnuke … Nikoli ne boste obžalovale, da ste podarile življenje. Otroci so tako ljubki. Zagotavljam vam, da se boste prej ali slej zaljubile vanj. Ali pa dopustite, da se vanj zaljubi kdo drug. Nezaželenih otrok ni, so le nenačrtovani.

Preberite še:
“Splav ženski pravi: bolje je uničiti otroka kot imeti tebe za mamo”

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Leto pred poroko, mislim, da je bilo najtežje leto mojega življenja. Moj fant je bil moj sodelavec, kar je bilo zelo težko, saj sva morala razločevati poklicanost v zakon in hkrati delati skupaj, tudi poklicno je bilo to najtežje leto zame, veliko raznih preizkušenj. A mislim, da sva iz vsega tega izšla močnejša. Še danes sva bogato nagrajena, da sva se kljub vsemu dobro pripravila na zakon, si za to vzela čas ter živela vsak zase, kar nama je bilo nekako očitano, ter tudi, da sva vztrajala na poti čistosti, kar ni bilo lahko. A mislim, da še danes žanjeva sadove najine odločitve.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ne gre vse po načrtih?
Nimam ene misli ali čudežnega gumba. Ponavadi deluje, če kaj zapojem. Mislim, da veliko petja pri nas izžene veliko slabe volje iz hiše.

9. a) Kako ste doživljali letošnji adventni čas in kako nameravate preživeti božične praznike?
Advent je bil zelo lep. Prvič smo ga doživeli skozi otroške oči, saj sta otroka letos toliko stara, da že lahko sodelujeta. Skušala sva jima približati osnove božiča in nehote greš skozi osnove tudi sam. In to je lepo. Božič je preprost. Je lep, ker imamo vsi radi majhne dojenčke. In Jezus je bil dojenček. Ne moreš ne imeti rad dojenčka.

Prvič, odkar se z možem poznava, bomo zaradi korone božič preživeli doma. Ponavadi smo bili vedno na Portugalskem. In tega se zelo veselim, saj se način praznovanja zelo razlikuje. Na Portugalskem imajo navado, da je skupaj vsa “žlahta”. Vesela sem, da bomo skupaj le kot družina. Da bomo lahko začeli svojo tradicijo. Da lahko ustvarimo tradicijo.

Preberite še:
Zakaj bo letošnji božič res lep? Ker ne bo “popoln”

Preberite še:
Oglas s pomembnim sporočilom, kaj bo v času letošnjih praznikov najbolj pomembno

b) Večina se že nekaj časa ozira proti novemu letu, v katerega polagamo velike upe, da bo bolj optimistično, prežeto z manj strahovi in stiskami. Po čem se boste poleg koronavirusa vi spominjali tega leta?
Mi smo bili prav zaradi korone veliko več skupaj. To nam je bilo vsem zelo všeč. Otroka sta se veliko bolj povezala z očkom. Bolj smo v miru. Lep spomin je sigurno Pohod za življenje, zame ena lepa potrditev Svetega Duha, da želi, da se več darujem na področju zaščite življenja. Še ena velika stvar tega leta je, da je mož te dni podpisal novo pogodbo za službo. Sredi korona krize je kot tujec v Sloveniji dobil veliko boljšo službo, ki je ni niti iskal. Za nas res lepo leto.

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Ha, zdaj bom naštela vse, kar bi razjezilo feministke. A ko se po obljubi, ki si jo mož in žena dasta na poročni dan, počutiš popolnoma varno, je vse to resnično osrečujoče. Lepo je biti ženska, ker si lahko nežnejši del družine, ker si lahko mati, ker se lahko daruješ za življenje, ki ti raste pred očmi, ker lahko pod srcem nosiš otroka in čutiš vsak njegov gib, ker lahko skrbiš za dom in mu daješ srce, ker lahko več časa posvetiš otrokom, ker lahko ob tebi najdejo svoje prvo zavetje, pritečejo v tvoj objem vsakič, ko jim je težko, ker lahko razveseliš moža s tem, da mu popolnoma zaupaš, da bo priskrbel za družino, ker ga lahko potrjuješ, da je dober mož in oče, ker lahko s svojo ustvarjalnostjo prispevaš k lepši družbi, …

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.