Ker smo na splošno dovzetni za slabe novice, se kaj hitro prepustimo pritoževanju, ogorčenju in nejevolji. Kaj pa, če bi se temu začeli zavestno ogibati in pri sebi bolj razvijati hvaležnost?Živimo v dobi, kjer se zdi, da ima ogorčenje zadnjo besedo. Kaj, ko bi pri sebi preverili, česa smo se v zadnjem letu navadili? Prednost hvaležnosti je v tem, da gre za čustvo, ki ga lahko izberemo. Zakaj ne bi poskusili? V pomoč vam je lahko seznam stvari (ki ni popoln), ki jih lahko storimo, da se zahvalimo v vsakršnih razmerah.
Preberite še:
“Drži občudovanja in hvaležnosti nas delata srečne”
Naučite se sprejemati poklone, usluge in darila
Sprejeti poklon ali darilo ni vedno preprosto: zahvaljevanje zahteva neko notranjo držo, ki jo včasih težko zavzamemo. Ali smo pripravljeni in sposobni sprejeti, kar nam druga oseba ponuja? Pred iskreno zahvalo se lahko postavita dve oviri: nezaupanje ali sum (da nas hoče nekdo izkoristiti, na primer) in neprijeten občutek odvisnosti od drugega, ko se zaradi podarjenega čutimo dolžni.
Nasvet: priznajmo si, da nismo samozadostni ter da sta naše življenje in dobro počutje odvisna od odnosa in izmenjave z drugimi.
Poskusite se osvoboditi zamer, jeze in strahu, ki preprečujejo notranjo hvaležnost
O hvaležnosti je morda laže govoriti, kot jo udejanjiti. Kaj lahko jo namreč zadušijo grenkoba, jeza ali strah. Ko omenjena čustva vztrajajo v nas, so lahko povezana z ranami iz preteklosti.
Včasih je zato treba počistiti svoje notranje steze, ne da bi pri tem zanikali, da določene ovire so. Na srečo večina ljudi ne potrebuje terapevtskega spremljanja, so pa duhovne vaje v tišini ali druge podobne dejavnosti, kot so zakonske skupine in srečanja, lahko v pomoč, da vse čeri, ki jih nosimo s sabo, izročimo Gospodu.
Preberite še:
5 navedkov svetnikov, ki vam bodo v pomoč pri razočaranjih
Poskusite opustiti pritoževanje
Pritoževanje je lahko začasno dobro in koristno, ker nam pomaga, da smo v stiku z lastno bolečino in nezadovoljstvom. Na dolgi rok pa ni blagodejno ne za nas ne za našo okolico, saj nas vedno postavlja v vlogo žrtve. Velikokrat predstavlja nasprotje hvaležnosti, pri kateri v bistvu rečemo ‘da’ svojemu življenju. Najprej si moramo priznati, da ga je vredno živeti. Že s tem priznanjem potrdimo, da se vir našega zadovoljstva nahaja zunaj nas.
Psalmist prehodi podobno pot, ko prične z vprašanjem: “Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?” da bi nato končal: “Prišli bodo in oznanjali ljudstvu, ki bo rojeno, njegovo pravičnost; da je on to naredil.”
Potrudite se drugim izraziti svojo hvaležnost
Psihiatrinja Christophe André v knjigi Umetnost sreče pravi: “Priložnosti za izražanje hvaležnosti ne manjka. Podobno kot pri sreči je zato potrebno le malo truda, da se odpremo, postanemo pozorni in malo pomislimo; na primer na vse ljudi, ki so nam pomagali, da danes smo, kar smo: na naše starše, stare starše, sorodnike, prijatelje, vzgojitelje … Vsi ti ljudje so z nami delili življenjske trenutke, z njimi smo delili srečo ali so nam s svojo ljubeznijo in naklonjenostjo pokazali, kako do nje pridemo.”
Svojo hvaležnost lahko izrazimo tudi tako, da te osebe povabimo, da sodelujejo pri kakšnem dogodku, osebnem prazniku: pri poroki, pomembni obletnici, upokojitvi, selitvi …
Hvaležnost je vedno vprašanje izmenjave in odnosa, še posebno zato, ker je nalezljiva: “Kdor izkazuje hvaležnost, je hvaležnosti deležen,” če povzamemo misel svetega Janeza od Križa.
Preberite še:
“Najina poročna fotografija na ogledalu me opomni, da dan začnem s hvaležnostjo”
Naučite se opazovati preproste stvari
“Vsako jutro se začudim in se razveselim, da sem živa. Na to se nikoli ne navadim.” Tako je zapisala pisateljica Colette Nys-Mazure v svoji knjigi Slavljenje vsakdana (Célébration du quotidien). V njej povzame celotno držo, ki lahko postane dobra navada.
“Ko se čudimo in se zahvaljujemo,” nadaljuje avtorica, “izražamo tisto najboljše, kar je v nas, kar v nas preveva in se odpira Neizrekljivemu.” Ko smo kot družina skupaj pri mizi, se lahko Bogu zahvalimo za hrano in vse prejete dobrote in je že to dober način, kako začeti zahvaljevanje.
Vsak dan v molitvi opravite dnevni eksamen
Po zgledu ignacijanske duhovnosti si vsak dan vzemite čas za večerno molitev, sestavljeno iz treh delov, pri kateri se postavite pred Božje obličje in premislite naslednje: najprej na vse, kar ste v tem dnevu prejeli. Zahvalite se za vso tolažbo, vse lepo, za vsako znamenje božje navzočnosti v vašem življenju, ki vam ga je dan prinesel.
Potem prosite odpuščanja, prepoznajte svoje napake in opustitve, kje vse ste morda prelomili zavezo z Bogom.
Zadnji del molitve je namenjen prošnjam in je zazrt v jutrišnji dan, kako boste lahko služili Gospodu in naredili korak na poti k svetosti.
Ta molitev je zelo dobra vaja v hvaležnosti, ker iz nje v celoti izhaja.
Preberite še:
S temi vsakdanjimi duhovnimi vajami boste ohranili svojo ponižnost
Z vsakim obhajilom prejmite odrešenje
Velikokrat pozabimo, da beseda evharistija v grščini pomeni zahvala. S prejemom obhajila smo po Kristusu vedno znova odrešeni. Vsaka maša je priložnost, da se zahvalimo, da se je tako žrtvoval za nas, za vse človeštvo, za to njegovo edinstveno žrtev, brez katere bi bili obsojeni na smrt. Neverjeten dar!
Končno, hvaležnost je temeljna drža vsakega kristjana: “Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil” (1 Jn 4,19).
Por Cyril Douillet.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
9 knjig, ki vam bodo spremenile pogled na življenje
Preberite še:
7 tipov moških, brez katerih ženske ne moremo
Preberite še:
Imate slabo vest, ker ste bližnjega okužili s covidom 19?
