Gre za eno najlepših oblik ljubezniPogosto se zgodi, da svoje življenje vidimo kot polomijo, medtem ko je življenje naših prijateljev, pa tudi življenje našega zakonca, v naših očeh veliko bolj polno in bolj koristno.
Takrat, ko se ne počutimo razumljene, radi rečemo: “Za trenutek se postavi v mojo kožo.” To je v resnici zelo pomembno dejanje. Postaviti se v kožo druge osebe je ena najlepših oblik ljubezni.
Postati druga oseba, ostati to, kar smo
Gre za to, da zapustimo mesto, kjer stojimo in svojo perspektivo zamenjamo za perspektivo nekoga drugega. Da problem nekoga drugega naredimo za svojega. Da čutimo, kar čuti on. Da postanemo druga oseba, medtem ko še vedno ostajamo to, kar smo.
Že sveti Pavel je rekel: “Veselite se s tistimi, ki se veselijo, in jokajte s tistimi, ki jočejo” (Rim 12,15).
Prav to, o čemer govorimo, pa je tudi Kristus storil za nas na božič. Ni nas obiskal kot turist, da bi nam obljubil nebesa. Postal je človek. Izkusil je lakoto, žejo, trpljenje. Rodil se je in umrl v najhujših razmerah. Kristus je bil božja empatija.
Zgled, ki bi mu morali slediti
Beseda se je učlovečila. Postal je meso. Inkarnacija je za njegovo dejanje prava beseda in je veliko močnejša kot empatija. Kristus je postal človek, a je ostal Bog. S tem je postavil zgled, ki bi mu morali slediti v vseh naših ljubečih medsebojnih odnosih.
Naj mož postane žena in žena naj postane mož, medtem ko ostajata to, kar sta. Starši pa naj postanejo otroci, navdušijo naj se nad tem, da jih razumejo, hkrati pa naj ostanejo odrasli.
Avtor prispevka je Denis Sonet.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.