Ob različnih govoricah se osredotočamo predvsem na njihovo resnico in uporabnost, ne pa na morebitno škodo, ki jo ob tem povzročamo drugim. Tudi srce tistih, ki jih ustvarijo in/ali širijo, postane motno, krhko in nemirnoTako imenovana deveta bolezen, ki jo je papež Frančišek “diagnosticiral” v božičnih željah rimski kuriji leta 2014, je precej pestra, čeprav ima veliko opraviti z besedami:
Bolezen opravljanja in govoric. O tej bolezni sem že velikokrat govoril, a nikoli ni dovolj. Gre za resno bolezen, ki se začne preprosto, morda le z nekim tračem, a vseeno prevzame osebo, ki jo naredi “sejalca” (kot Satan), in v mnogih primerih “hladnokrvnega morilca” slave in dobrega imena svojih bratov.
To je bolezen strahopetnih ljudi, ki nimajo poguma, da bi govorili neposredno, saj govorijo za hrbtom. Sveti Pavel nas opominja: “Vse delajte brez godrnjanja in preračunljivosti, da boste neoporečni in nepokvarjeni” (Fil 2,14-15). Bratje, pazimo se terorizma opravljanja!
Preberite še:
Namesto opravljanja in obrekovanja raje storite tole
Vse od leta 2014 je sveti oče o tej temi pogosto govoril. Omeniti velja še tri nedavne priložnosti: prva na avdienci 14. novembra 2018, v kateri se je papež vrnil k analogiji s terorizmom.
Toda kaj pomeni govoriti resnico? Ali to pomeni biti iskren? V resnici to ni dovolj, ker se lahko človek resnično moti ali pa je lahko natančen v podrobnostih, pa vendar ne razume smisla celote. Včasih se opravičujemo z besedami: “Ampak rekel sem, kar sem čutil!” Da, vendar ste svoje stališče postavili kot absolutno. Ali pa: “Pravkar sem povedal resnico!” Mogoče, vendar ste razkrili osebna ali zaupna dejstva.
Kako govorice uničujejo občestvo zaradi neprimernosti ali pomanjkanja občutljivosti! Govorice in opravljanje resnično ubijajo, to je v svojem pismu povedal tudi apostol Jakob. Tisti, ki širi govorice, ubija druge, kajti jezik ubija kot nož. Bodi previden! Tisti, ki opravlja, je terorist, saj z jezikom vrže bombo in tiho odide, toda stvar, ki jo je ta bomba spustila, uniči slavo in dobro ime drugih. Ne pozabite: opravljanje ubija.
Preberite še:
Pogosto ocenjujete in obsojate? Preprost način, kako to spremeniti
Druga priložnost za omenjanje iste teme je bila v nagovoru 3. marca 2019, v katerem se je papež navezal na odlomek iz Lukovega evangelija in z njim daje dodano vrednost tematiki:
Kako lahko ugotovimo, ali je naše oko prosto ali ga zapira bruno? Jezus nam spet pravi: Nobeno dobro drevo ne daje slabih sadov, niti ni slabega drevesa, ki bi obrodilo dobre sadove. Pravzaprav se vsako drevo prepozna po svojem plodu. Plod so dejanja, pa tudi besede. Tudi po besedah spoznate kakovost drevesa.
Pravzaprav tisti, ki so dobri, črpajo dobro iz srca in ust, tisti, ki so slabi, pa črpajo zlo in vadijo najbolj škodljivo vajo med nami, ki je širjenje govoric o drugih in opravljanje. To uničuje odnose v družini, v šoli, uničuje odnose na delovnem mestu, v soseski. Vojne se začnejo zaradi besed. Razmislimo malo o tem Jezusovem učenju in si zastavimo vprašanje: ali slabo govorim o drugih? Ali vedno skušam umazati druge? Ali lažje vidim napake drugih ljudi kot svoje? In poskusimo se vsaj malo popraviti: vsem nam bo koristilo.
Preberite še:
Govorjenje o drugih – zaseben pogovor med zakoncema ali opravljanje?
Tretja razprava o tej temi sega v 6. september 2020, ko je papež Frančišek hudiča opredelil kot “velikega govorca”:
Ta Jezusov nauk nam zelo pomaga, ko v svojem bratu ali sestri opazimo napako, zdrs, nepravilnost, običajno najprej gremo in povemo drugim o tem, torej širimo govorice. In opravljanje zapira srce skupnosti, zapira enotnost Cerkve. Veliki govorec je hudič, ki vedno govori slabe stvari o drugih, ker je lažnivec, ki poskuša ločiti Cerkev, odtujiti svoje brate in ne ustvarjati skupnosti.
Prosim vas, bratje in sestre, potrudimo se, da ne opravljamo. To je hujši škodljivec od covida! Potrudimo se: brez opravljanja. To je ljubezen do Jezusa, ki je pozdravil davkarje in pogane ter vzbujal slabo vest ljudem, ki so se imeli za pravične. Ne gre za obsodbo brez možnosti pritožbe, temveč za spoznanje, da lahko včasih naši človeški poskusi propadejo in da lahko le to, da je pred Bogom, postavi brata na zagovor pred lastno vestjo in do tega, da čuti odgovornost za svoja dejanja. Če gredo stvari narobe, molči in moli za brata in sestro, ki se moti, a nikoli ne opravljaj.
Preberite še:
Prosite Boga, naj s to molitvijo očisti vaše misli in domišljijo
Tema opravljanja je papežem skupna od 28. marca 2010, ko je tedanji papež Benedikt XVI. komentiral odločilni vzpon Jezusa od Jerihe do Jeruzalema:
Jezus gre pred nami in gre navzgor. Vodi nas do velikega, čistega, vodi nas k zdravemu zraku višin: k življenju po resnici; proti pogumu, ki se ne pusti ustrahovati govoricam prevladujočih mnenj; do potrpljenja, ki vzdržuje in podpira drugega. Vodi k razpoložljivosti za trpeče, zapuščene; do zvestobe, ki je na strani drugega, tudi če je situacija težka. Privede do pripravljenosti za pomoč; do dobrote, ki se ne pusti razorožiti niti zaradi nehvaležnosti. Vodi nas k ljubezni – vodi nas k Bogu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
9 preprostih nasvetov za pomiritev jeze
Preberite še:
Devetkrat klinično mrtev deček še naprej preseneča, govori in hodi
Preberite še:
“Otrokom že v zibelko polagamo ekrane. Starši smo popolnoma skrenili s poti”