Ženska ženski – profesorica in turistična vodička v domačem kraju Nuša Dedo LaleTisti, ki jo poznajo, radi povejo, da je Nuša Dedo Lale profesorica slovenščine, ki “ima pod kontrolo” vse datume šolskih počitnic, v Velikih Laščah, od koder prihaja, pa pozna vse tamkajšnje znamenitosti, saj je turistična vodička.
Je strastna bralka, ljubiteljica kaligrafije in ustvarjanja nakita, s katerim rada preseneti svoje bližnje. Blizu sta ji še režija in dramatizacija, njena zadnja stvaritev na tem področju je bil posnet filmček pred kulturnim praznikom.
Preberite še:
Slovenski ustvarjalci, ki imajo v ponudbi (tudi) izdelke z versko tematiko
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Poskušam se držati izreka, da se zjutraj dan lovi. Zato je zame idealen začetek dneva, ko se zbudim zgodaj, pred drugimi v hiši, in imam zajtrk v miru in tišini in se počasi prebujam. Med tednom je ta del bolj na hitro. V šolo rada pridem toliko prej, da imam pred poukom vsaj pol ure časa za kavo in miren odhod v učilnico.
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Make it count! To je moja spodbuda, da preživim dan tako, da je nekaj vreden. Da na koncu dneva lahko rečem: “Živela sem!”
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Ker je moj poklic nastopanje. Petkrat do šestkrat na dan se moja publika zamenja in najstniki znajo biti kar kritični opazovalci. Precej bolj sproščeno, hkrati pa samozavestno se počutim pred tablo, če sem urejena. S tem, kako se urediš, lahko tudi podpreš svoja stališča in mladim pokažeš, da te niso samo besede.
Preberite še:
“Urejenost je zame tudi to, da izžarevam optimizem, veselje, radost, smeh …”
4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Zelo različno. Odvisno od obdobja. Trenutno je to cikel romanov, ki me je tako prevzel, da jih kar požiram in me je že strah, kaj bo, ko pridem do zadnje knjige. Imela sem obdobje, ko sem se sama podala na krajša romanja in, na primer v svetem letu obiskala 15 cerkva s svetimi vrati. Bilo je tudi obdobje, ko sem veliko meditirala ali prebirala brevir. Bogve, kaj bo naslednje …
5. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Ne verjamem v stavek “Nimam časa”. Ne gre za to, da ne bi imeli časa. Odvisno je le od tega, kaj so naše prioritete. Stvari, ki mi veliko pomenijo, so zame vedno prioriteta. Če mi v nekem trenutku, recimo, veliko pomeni gledanje serije, si bom za to pač vzela čas, pa tudi če gre na račun nečesa drugega.
Prej ali slej bodo mojo pozornost zahtevale tudi stvari, ki so manj prijetne, manj pomembne, in se jim bom pač morala posvetiti. Mislim, da je stavek “Nimam časa” največja laž, ki jo lahko izrečemo. In temu se močno izogibam.
Preberite še:
Mantra te dobe: “Nimam časa.” Ga res nimate?
6. Med prijatelji in znanci na Facebooku ste poznani kot profesorica, ki redno in skrbno odšteva dneve do naslednjih počitnic. Kako gledate na drugačen način poučevanja v tem koronačasu? Lahko izpostavite nekaj tako prijetnih kot neprijetnih vidikov?
Haha … odštevanje dni! Do tega je prišlo pravzaprav še takrat, ko sem bila brezposelna, potem pa sem nadaljevala in učencem se je vedno zdelo zelo smešno, da dneve odšteva učiteljica. Zdaj me pa že drugi sprašujejo, koliko je še do naslednjih počitnic, če malo dalj časa ne objavim podatka.
Zdi se mi, da smo učitelji in profesorji zelo prilagodljivi in smo se vsi kar dobro znašli v dani situaciji. Bilo je nekaj nerganja predvsem na račun tega, da priprave za to obliko pouka vzamejo res več časa kot delo v učilnici. Meni se zdi največja pomanjkljivost to, da me učenci v vsakem trenutku ure ne morejo prositi za dodatna pojasnila in razlago snovi. To je zdaj preloženo na sporočila po spletu, kar pa vzame znatno več časa. Dijakom je predvsem všeč to, da si delo razporejajo sami, kar v resnici pomeni, da vstajajo pozneje in delo potem postopoma opravijo do večera. Priznam, pri tem se jim kar pridružujem.
Nušina anekdota iz učilnice
Ena takih, ki mi je najbolj ostala v spominu, je iz časa, ko sem delala v Izoli. Spomnim se, da smo pri pouku jezika brali neko sorazmerno dolgočasno besedilo, ki mu je sledila razlaga manj znanih besed. Ena od besed je bila romantično. V razredu je bila tišina, nihče ni hotel razložiti pomena. Nakar se iz zadnje klopi oglasi učenec, ki je bil bolj tihe sorte, in reče, da je romantično, ko se z dekletom dobi ob svečah. Povedal je zelo lepo, vse pa nas je spravil v smeh. O priliki sem potem temu fantu na mizo pripravila nekaj sveč in ker je bil zimski čas in zjutraj še temno v razredu, je bil učinek kar romantičen. Ko je bil potem vprašan pred tablo, me je prosil, če bi lahko prižgali sveče. Od takrat naprej je spraševanje pri slovenščini potekalo ob svečah.
7. Med drugim ste turistična vodička v svoji domači občini Velike Lašče. Katere tri kraje oz. znamenitosti bi nam najprej priporočali za ogled?
Gotovo je to Trubarjeva domačija, saj brez Trubarja tegale ne bi mogla pisati in ne vi brati. Meni je zelo všeč Turjaški grad in tudi razvaline starega gradu, ki ležijo nekoliko niže na pobočju. Najbolje je občino obiskati ob občinskem prazniku na prvo nedeljo v juniju, ko je tudi pohod po velikolaški kulturni poti, na kateri je mogoče videti tudi druge znamenitosti, med drugim cerkev na Veliki Slevici s krasnim baročnim oltarjem, Levstikov in Stritarjev rojstni kraj … Pridite, pa vam z veseljem razkažem čisto vse!
Preberite še:
Lepote, ki jih lahko občuduje župnik Martin v novi župniji in njeni okolici
8. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Hvaležna sem za vsak dan posebej. Težko bi izpostavila kakšno stvar, za katero bi rekla, da je bila preizkušnja. Vsak nov dan prinese kaj novega, iz česar se neprestano učim. Morda gre bolj za življenjsko spoznanje, da so se mi v resnici uresničile vse velike stvari, ki sem si jih želela. Ne v točno taki obliki, kot sem si jih zamislila, ampak v taki, ki je bila zame prava.
Ko sem študirala, sem si želela, da bi nekoč delala v tujini. Pozneje sem si zamislila, da bi delala nekje na Jadranski obali … No, moja prva služba je bila v Celovcu, kar je tujina, kmalu zatem pa je sledila še služba v Izoli, kar je Jadranska obala.
Če hodiš po svetu z zacementirano idejo, kakšno bi življenje moralo biti, potem verjeto sploh ne opaziš, da so se ideje že udejanjile … pa z malo manj cementa.
9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Ne vem, čigava je ta misel, ampak meni pomaga, da sem zelo redko slabe volje: “Daj vsakemu dnevu priložnost, da bo najlepši v tvojem življenju!”
10. Biti ženska je lepo, ker …?
… so ženski čevlji vedno lepši od moških. 🙂
Ženske smo nosilke tradicije in ohranjevalke jezika. Izjemno všeč mi je ideja, da moški sezida hišo, ženska pa iz nje naredi dom.
Ženska ženski
Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in vse, kar potrebujemo, je nekaj spodbudnih misli, pa ne vemo, kje bi jih poiskale.
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
