Župnik Martin: “Na tem svetu je več dobrega kot slabega, sicer bi Bog že obupal med nami”

Na prvo postno nedeljo smo poslušali zelo kratek odlomek iz Matejevega evangelija, ki nas po besedah papeža Benedikta XVI. "uvede v vzdušje tega bogoslužnega časa". Duh je za 40 dni odvedel Jezusa v puščavo, tam pa ga je skušal hudič. Še prej smo v prvem berilu poslušali o zavezi, ki jo je Bog po potopu sklenil z Noetom, v drugem berilu pa o očiščenju, ki ga doživimo po svetem krstu.

Župnik Martin je v pridigi poudaril, da je Bog po vesoljnem potopu, s katerim je očistil ves svet, sklenil zavezo z ljudstvom, da tega ne bo nikoli več storil, na kar nas opominja mavrica. Neke vrste potop, očiščenje doživimo tudi pri svetem krstu, ko postanemo Božji otroci.

Jezus je takoj po svojem krstu šel v puščavo. Tudi naše življenje je puščava in obdobje očiščevanja, kjer živimo med zvermi in nam strežejo angeli. Srečujemo se tako z življenjem kot s smrtjo, nič od tega pa ni večno. "V življenju se srečujemo s skušnjavami. Sama skušnjava ni greh, nas pa pelje v greh. Skušnjava je nekaj, kar človeka pripelje do odločitve ja ali ne. Vmesne poti ni. Če padeš skušnjavi, se odrečeš dobremu. Odločiš se za temo."

V nadaljevanju je izpostavil tri skušnjave:

Napuh, ego je največkrat temelj vsakega zla. "Nismo rojeni samo zase, pri krstu smo rojeni za občestvo. Kristjan kot posameznik umre, se posuši."

"Pravijo, da v gozdu ne smeš nikoli delati sam, v gore ni nikoli priporočljivo, da greš sam, tudi v puščavi grejo ponavadi v konvojih. Kristjan vedno živi skupaj, zato da pozablja na svoj jaz in da je daritev bližnjemu. Postni čas je priložnost, da svoj jaz utihnem." Martin nas spodbuja, naj sami pri sebi opazujemo, kolikokrat začnemo stavek z jaz.  

Glavni je samo eden, to je Bog. Zmagujmo in vladajmo v dajanju, ne v jemanju. "Hlastajmo po visokih stvareh ljubezni."

"Večkrat slišim: 'Se bova midva z Bogom že zmenila'. Mi ne moremo dati Boga v svoj žep. 4. zapoved velja tudi za Boga samega. Ni se treba 'matrati' s tem, da bi bil Bog. Sprejmi svojo človeško naravo in bodi sin oz. hčerka. Biti kakor Bog je huda reč, ne ponižuj Boga s tem."

Postni čas je tako priložnost, da oživimo in očistimo vse, kar je bilo slabo. "Poglejmo v ogledalo Svetega pisma in vse tisto, kar ne spada zraven, naj Bog očisti."

Ob koncu sv. maše je Martin ob pogledu na aranžma pred oltarjem, sestavljen iz pavjih peres, in ob misli na rek šopiri se kot pav spodbudil, naj v postnem času sami pri sebi malce porežemo to pavje perje. "Lepo se prepustimo našemu pravemu in edinemu Poglavarju in Vladarju naših src, ki nam z vso ljubeznijo vlada in nas pusti v vsej svoji svobodi Jezusu Kristusu, ki se nam daje s svojo zastonjsko ljubeznijo."