Štiri leta pred Maksimilijanom Marijo Kolbejem, med preganjanjem Cerkve v času španske državljanske vojne, je 37-letni španski duhovnik žrtvoval svoje življenje za življenje očeta neke družine.
Trenutno je Francisco de Paula Padilla med 130 mučenci iz let 1936–1939, katerih postopek za beatifikacijo se trenutno odvija pri Kongregaciji za zadeve svetnikov.
Kot obliko odpora za napad frankističnega letalstva na mesto Jaén, se je njegova republikanska oblast odločila ustreliti skupino ujetnikov. Mnogi izmed njih so bili tam zaprti zgolj zato, ker so bili katoličani. 2. aprila 1937 so bili po polnoči zbrani v galeriji tamkajšnjega zapora. Začeli so brati imena oseb, ki naj bi bile ustreljene še tisto noč, nakar so jim zvezali roke.
Ko so poklicali moškega po imenu José, se je začel upirati in jokati, rekoč da ima šest otrok. Tedaj je v vrsto obsojencev stopil duhovnik Francisco de Paula Padilla in prosil, naj mu zvežejo roke. "Tebe nismo poklicali," so mu rekli. Toda odvrnil je: "Sem duhovnik. Nimam žene ali otrok, zato vas prosim, da vzamete mene, in ne tega ubogega človeka."
Nekaj ur pozneje je bil ustreljen na mestnem pokopališču. Pred svojo smrtjo je sotrpinom, pa tudi morilcem uspel podeliti odvezo.
V postopek je poleg "španskega očeta Kolbeja" vključenih 108 duhovnikov, redovnica klarisa, zakonski par in 18 drugih laikov. Med duhovniki so tako doktorji teologije kot tudi skromni župniki iz podeželskih župnij, ustanovitelji kuhinj za revne in kmetijskih sindikatov. Pa tudi trije duhovniki, bratje iz iste družine.
Večina laikov je bila ustreljena zaradi češčenja Najsvetejšega zakramenta oziroma članstva v Katoliški akciji. Med njimi so novinar, farmacevt, zdravnik, pa tudi gibalno oviran moški, "ki so ga ubili, ker se je vedno družil z duhovniki", pojasnjuje postulator postopka.
Mlado vdovo so umorili, ker je bil brat njenega moža duhovnik – zaradi pripadnosti družini, iz katere je izhajal duhovnik, je postala kandidatka za mučenko.
Ti ljudje so bili ubiti iz sovraštva do vere. Skoraj vsi so bili ustreljeni. S številnimi so že pred tem kruto ravnali in se jim posmehovali.
So vzor življenja in vere, s svojo smrtjo pa kažejo na to, kar je govoril Jezus: "Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje."
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
