Molitev, post in miloščina so tri duhovne prakse, ki jih spodbujamo v postnem času. Kot del te prakse Cerkev priporoča tudi dobro spoved. In vendar, kar je malce nenavadno, nekateri ljudje občutek krivde vidijo kot oviro za prejem tega zakramenta.
Če že občutite krivdo za nekaj, kar ste izrekli ali storili, to pomeni, da ste dejanje prepoznali kot napačno. In to je dobro. Skrbeti nas morajo ljudje, ki jim ni mar, če so koga užalili ali prizadeli. Ti imajo večjo težavo. Toda vrnimo se k vam.
Namen duhovnika ni, da bi vam vzbudil še večji občutek krivde, temveč da vam pomaga predelati ta občutek in vas osvoboditi, da boste lahko živeli tako, kot si želi Bog. Bog želi razbremeniti vaš jaz, ki je osredinjen le vase.
S tem ni nič narobe. To povejte duhovniku in vam bo pomagal. Duhovnik razume ljudi, ki pozabijo ali se celo nikoli niso naučili, kako pristopiti k spovedi. Ko torej vstopite v spovednico, mu recite:
"Že nekaj časa nisem bil/a pri spovedi in pozabil/a sem že, kako to gre. Ali mi lahko pomagate?" (ali) "Tega nisem še nikoli počel /a. Sploh ne vem, kako začeti."
Namen duhovnika ni, da vas obsoja, temveč da je posrednik Božje ljubezni in odpuščanja. Duhovnik je tam zato, da služi vam in vašemu odnosu z Bogom.
V pripravi na spoved premislite o teh dveh vprašanjih:
Spoved ni sojenje, na katerem bi bila vaša usoda v rokah sodnika ali porote, temveč je del zakramenta Božjega odpuščanja — ljubečega Božjega objema, ki je namenjen prav vam.
Bog ve, da niste popolni, zato vam daje Jezusa. Jezus je umrl na križu in vstal od mrtvih. Z Jezusom skozi smrt potujete v življenje. Z Jezusom se lahko pomaknete od občutka krivde do življenja, kakršnega si On želi za vas.
Duhovnik vam bo naložil pokoro, običajno kakšno preprosto dejanje, povezano s tem, za kar si želite odpuščanja.
Na pokoro glejte kot na zdravilo, ki vam ga zdravnik predpiše za odpravo določene zdravstvene težave: pokora vam bo pomagala odpraviti negativne učinke, ki jih povzroči greh. Duhovnik vam bo morda predlagal tudi, da si predstavljajte širšo sliko svoje težave.
Duhovnik vam bo nato podelil odvezo. Besedam, ki jih izgovarja, pozorno prisluhnite, kot bi jih izgovarjal Jezus. Navsezadnje se v resnici spovedujete Jezusu in Jezus je tisti, ki vam odpušča.
Ta molitev obenem čudovito povzema katoliško teologijo odpuščanja in sprave.
Bog Oče usmiljenja, ki je s smrtjo in vstajenjem svojega Sina svet spravil s seboj in poslal Svetega Duha v odpuščanje grehov, naj ti po službi Cerkve podeli oproščenje in mir. In jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
To je to! Ko boste odhajali, gotovo ne boste občutili večje krivde. V resnici bo ravno nasprotno. Zakrament sprave (torej spoved) vam pomaga, da se vaši občutki krivde spremenijo v toplino Božje milosti, ki bo preobrazila vaše življenje.
Dodatna ugodnost: tu je še nekaj navedkov o odpuščanju, nekateri iz Svetega pisma, drugi od papeža Frančiška:
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
