Kaj lahko storimo, če se želimo poročiti z osebo, ki je začela postopek za ugotovitev ničnosti zakona, vendar nismo prepričani, ali se bomo sploh lahko poročili? Težko je živeti čas čakanja, ko ne vemo, kaj pravzaprav pomeni naš odnos.
V veliko primerih obstajajo neke tretje osebe, za katere je rezultat ničnostnega postopka tudi zelo pomemben. Če želijo živeti v skladu s cerkvenim učiteljstvom, potem ne morejo narediti določenih korakov, če je zakon še vedno veljaven.
Marsikdo je pred vprašanjem, kaj storiti z osebo, ki je na novo vstopila v njegovo življenje. Imamo pare, ki ne živijo skupaj, ker čakajo na rezultat postopka, ki bo pokazal, ali se bodo lahko cerkveno poročili ali ne.
Na tej poti se pogosto znajdejo izgubljeni in osamljeni. Teži jih negotovost in nezmožnost načrtovanja prihodnosti ter odvisnost od odločitve, ki lahko še traja. Hkrati čutijo strah, da bi se zaljubili v nekoga, s komer ne bi mogli zaživeti, če želijo živeti to, kar verujejo.
Potem je tu še težava, da bi spregovorili o tem z nekom, ki jih spodbuja, da bi bili "takoj srečni" in ne razume vzgibov in želje za čakanje.
Položaj ni preprost, zlasti če dolgo traja. Odgovor je v spodbujanju obeh oseb, da ostaneta prijatelja in ne postaneta kaj več. To naj traja, dokler ne vesta, ali bo ničnost zakona ugotovljena ali ne.
To je dobra odločitev in dobro je, da jo spremlja previdnost. Najbolje je, da se ne obnašata kot fant in dekle. Biti prijatelj ni enako kot hoditi skupaj. Kretnje in čas, ki ga posvetimo drugi osebi ni enak.
To ni lahko. A če se prepustita privlačnosti, ki jo čutita drug do drugega in ničnost zakona ni ugotovljena, bo potem toliko težje sprejeti dejstvo, da se ne bosta mogla poročiti.
Če skušata živeti kot prijatelja, dokler ne dobita odgovora, potem bosta živela odnos v resnici. Ne bosta delala korakov v napačno smer oz. prehitevala.
Zaroka je čas, ko par razločuje, ali bi se poročil ali ne. Ne začenjajte zaroke z nekom, s komer morda ne boste mogli skleniti zakona, ker je že poročen.
Tisti, ki je v postopku, pa ima tudi težave. Čeprav bi želel, se ne more cerkveno poročiti, saj to ni odvisno od njegovega mnenja, temveč od odločitve sodišča.
Osnovni namen sodišča je ugotoviti resnico o veljavnosti ali ničnosti zakona, da bi lahko na podlagi tega sprejemali odločitve za prihodnost.
Preživeti ta čas v prijateljstvu in ne prehitevati z rezultatom pomaga lažje sprejeti odločitev sodišča, kot če bi že načrtovala poroko.
Če sta oba zelo zaljubljena in zaradi odločitve sodišča ne moreta skleniti poroke, bo toliko bolj boleče sprejeti odločitev cerkvenega sodišča. Zlahka se v takšnem primeru zgodi očitek Cerkvi, da "ne dovoli, da bi se poročila, kakor bi si želela".
Pri tem pozabljamo, da je bil namen postopka ugotoviti resnico in ne najti rešitev, kako bi se lahko znova poročili. Če že živita kot zaročenca, se bosta morala toliko bolj potruditi, da sprejmeta odločitev sodišča.
Dobro je, da se razločevanje o tem, ali bi se cerkveno poročila ali ne, začne šele po odločitvi sodišča o ničnosti zakona in ne prej. To je gotovo težko, a se s tem izognete trpljenju in uničenim načrtom za poroko.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
