Noben par ni varen pred ločitvijo, pa naj gre za mlada zaljubljenca na začetku zveze ali stara zakonca, ki ju veže dolgoletna medsebojna zaobljuba pred oltarjem.
To zvijačo včasih uporabijo mladi zaljubljenci, ki na začetku svojega odnosa še niso povsem prepričani, kaj občutijo drug do drugega.
Recimo, da se eden izmed partnerjev malce prestraši in se še ni pripravljen trajneje vezati. Morda izjavi: "Tudi ti si mi zelo všeč, ampak trenutno se moram bolj posvetiti svoji karieri," ali pa: "Všeč si mi, ampak trenutno se v mojem življenju dogaja preveč stvari."
Te trditve niso povsem izmišljene: v vsakem, še tako slabem izgovoru je kanček resnice. Toda nejasnosti in dvoumnosti lahko privedejo le do utvar, ki jih bosta oba partnerja pozneje obžalovala. Zato je dosti bolje, če sta drug z drugim iskrena: "Všeč si mi, toda najprej se morava bolje spoznati."
Lažni izgovori lahko postanejo del vsakdanje stvarnosti tudi v življenju poročenih parov. Stavek "Tako sem utrujen!" lahko upraviči nepripravljenost za sodelovanje pri gospodinjskih opravilih.
Ali pa partnerja prikrajša za večerni zmenek in malce medsebojne nežnosti, ki jo oba tako zelo potrebujeta. Ni vedno preprosto razločiti, ali gre za preračunljivo laž ali za resničen izgovor.
Naša nagnjenja po zmernosti jezika ali molku običajno pojasnjuje želja, da bi se izognili neposrednemu soočenju ali krivdi, ker smo nekomu povzročili bolečino. Toda če se eden od zakoncev odloči, da bo izstopil iz zveze in začel novo življenje z drugo osebo, lahko potreba po samoupravičevanju postane že kar neznosna.
Da bi oprostili sami sebi, bodo morda rekli: "Ničesar več ne čutiš do mene. Ob meni vztrajaš le še zaradi otrok." Njihov kmalu zapuščeni zakonec, ki je že tako ves obupan, je deležen še očitka, da je hladnokrven hinavec.
Iskrenost glede resničnih vzrokov, ki so enega od zakoncev pripravili do tega, da prekine odnos, lahko precej olajša bolečino in odvzame odgovornost, ki jo morda občuti zapuščeni partner, ker mu ni uspelo rešiti zakonske zveze.
Nazadnje je najpomembneje, da gradimo odnos, ki temelji na resnici. Ne moremo vedno povedati vsega, kar mislimo. Toda partnerja si morata prizadevati, da sta drug z drugim iskrena. To zahteva zvestobo in zaupanje.
Veliko olajšanje je, če spor ali nesporazum lahko rešimo z mirnim pogovorom o tem, kaj vsak partner potrebuje in občuti. Kristus nas je učil: "Resnica vas bo osvobodila" (Jn 8, 32).
Laž ne prinese nič dobrega: nobenega človeka ne moremo v nedogled zadrževati v nevednosti; prej ali slej bo postal sumničav. Carl Rogers je zapisal: "Dolgoročno gledano (in zakonska zveza je vedno dolgoročna) se mi ne izplača, da bi se vedel, kakor da jaz nisem jaz."
Avtor prispevka je Denis Sonet.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
