Fulton Sheen, blaženi ameriški nadškof, je bil znani televizijski pridigar, ki je v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja s svojo polurno oddajo z naslovom Življenje je vredno življenja vsak teden nagovarjal na milijone ljudi. Z vedrino, duhovitostjo in ognjevitostjo je evangeljski pogled na življenje približal tudi številnim neverujočim.
Ena od nadškofovih navad je bila, da je v več kot 60 letih svojega duhovništva vsak dan vsaj eno uro prebil v češčenju Najsvetejšega. Ko so ga nekaj mesecev pred smrtjo novinarji na nacionalni televiziji vprašali, kaj ga je vsak dan gnalo k temu dejanju – je bil to morda duhovnik, drug škof, kardinal ali celo papež s posebno okrožnico – je presenetil z odgovorom. Dejal je, da ga je navdihnila kitajska deklica z imenom Li. Povedal je naslednjo zgodbo.
V 50. letih prejšnjega stoletja je na Kitajskem veljal strog komunistični režim. Ljudje Boga niso smeli omenjati, z vsemi, ki so izražali vero vanj, pa so obračunali na najrazličnejše načine.
Maja 1953 je 10-letna deklica Li prejela prvo sveto obhajilo in od takrat vsak dan pristopala k temu zakramentu. Vedela je, da to dejanje ni všeč komunistom, ki ne verjamejo v Boga, in lahko kadar koli vdrejo v cerkev. Jezusa je prosila, naj poskrbi, da se to nikoli ne bo zgodilo.
A se je zgodilo. Že prej so možje vdrli v njihovo šolsko učilnico, vpili na otroke in uničili vse verske predmete, ki so jim bili na dosegu roke. Li je hotela pod bluzo skriti sliko Dobrega pastirja, ki jo je dobila v dar ob prvem obhajilu, a jo je ustavil vojakov udarec po licu.
Istega dne so pripadniki komunističnega režima preiskali celo vas in vse prebivalce zaprli v cerkev. Med posmehovanjem njihovi veri so streljali v tabernakelj. Eden od vojakov je prijel ciborij s hostijami in ga ob zgroženih in pretresenih pogledih vernikov zalučal po tleh. "Ali ne bo nihče pomagal Jezusu?" se je med tihim jokom spraševala Li.
Vernike so izgnali iz cerkve in jim prepovedali vstop vanjo. Njihovega duhovnika, misijonarja Luka, so zaprli v prostor s premogom, od koder je skozi majhno špranjo lahko zrl na po tleh raztresene hostije.
Ob tem mučitelji niso bili pozorni na malo Li, ki je še nekaj časa ostala v cerkvi in molila. Prišla je tudi naslednji dan. Oče Luke jo je opazil, in ker ni mogel komunicirati z njo, je prosil vse svetnike, naj jo zaščitijo. Opazoval jo je, kako se je priklonila in v tišini eno uro preživela v češčenju ranjenega in zapuščenega Jezusu. Učili so jo namreč, da se mora na prejem Jezusa v svoje srce dobro pripraviti.
Li se je nato na kolenih sklonila nad raztresene hostije in z jezikom pobrala eno od njih. Potem je z zaprtimi očmi použila hostijo.
Medtem ko so komunisti nadaljevali uničevanje vsega svetega, se je Li vsako jutro izmuznila iz hiše, da bi se v češčenju in hostiji srečala z Jezusom. Vsak dan zapored je zaužila eno. Oče Luke, zaskrbljen za dekličino varnost, ni mogel razumeti, zakaj ni zaužila več kot ene. Vedel je, da je bilo v ciboriju 22 hostij.
Toda Li tega ni storila, saj so jo učili, da gre lahko k obhajilu samo enkrat na dan in da se hostije nikoli ne dotika, ampak jo lahko prejme le na jezik. Držala se je vsega, kar so jo naučili, ker je vedela, da je v hostiji prisoten sam Jezus.
Oče Luke si je oddahnil, ko je nastopil zadnji dan, ko bi Li zaužila zadnjo hostijo. Vstopila je v cerkev in se napotila proti mestu z raztresenimi hostijami. Na cerkvenih vratih se je nenadoma pojavil vojak in usmeril pištolo v Li. Strelu je sledil njegov smeh. Deklica se je v trenutku zgrudila na tla. Z velikimi napori se je odplazila do zadnje hostije, jo zaužila in nato umrla.
Vojak je za trenutek obnemel nad dejanjem, ki ga je pravkar storil. Potem ko je že odhitel iz cerkve, se je vrnil in izpustil očeta Luka, ki je brez obotavljanja odhitel do mrtve Li in pokleknil ob njej. K njima je pozneje pristopil vojak, skrušen zaradi tega, kar je storil deklici, in dejal: "Gospod, če bi bila v vsakem mestu tako predana deklica, se noben vojak ne bi nikoli boril za komuniste!"
Misijonar je imel ravno toliko časa, da je pokopal deklico. Ko odhajal s pokopališča, mu je neznani moški ponudil prevoz do meje, s čimer se je izognil gotovi smrti. Zaradi njega danes poznamo zgodbo o Li, mladi kitajski mučenki.
Pripovedovanje o dekličini ljubezni do Jezusa se je nadškofa Sheena tako dotaknilo, da se je zaobljubil, da bo vsak dan svojega nadaljnjega življenja eno uro prebil pred Najsvetejšim. K rednemu češčenju Najsvetejšega je spodbujal tudi vse, ki so poslušali njegove nagovore.
Vir: myfirstholycommunion
