V velikonočnem času Cerkev poje molitev Regina Coeli, kar pomeni Nebeška kraljica. Gre za molitev k Materi Božji ob vstajenju njenega sina Jezusa Kristusa, dogodku, ki najbolj zaznamuje katoliško vero.
Brazilski katoliški medij ACI Digital je objavil pet zelo pomembnih dejstev, ki jih je treba vedeti o tej molitvi, ki od velikonočne do binkoštne nedelje nadomešča angelovo češčenje.
Ta dejstva so naslednja:
1Regina Coeli je ena od štirih marijanskih antifon, ki jih moli Cerkev
Katoliška Cerkev poleg Regine Coeli (Raduj se, Kraljica nebeška) moli še molitev Alma Redemptoris Mater (Premila Mati Zveličarjeva), od predvečera prve adventne nedelje do praznika gospodovega darovanja oziroma svečnice 2. februarja. Moli se tudi Ave, Regina Caelorum (Zdrava, o nebes Kraljica) od svečnice do srede velikega tedna. Salve Regina (Pozdravljena, Kraljica) pa je antifona v času med letom, od binkoštnega praznika do začetka adventa.
2Neznan avtor
Ne ve se točno, kdo je bil avtor Regine Coeli, vendar pa v zbirki hagiografij Zlate legende obstaja zgodba o svetem Gregorju Velikemu (papež med letoma 590 in 604), ki nam ponuja razlago.
Pravijo, da je ta papež, medtem ko je vodil procesijo z molitvami k Devici Mariji, v želji, da bi končal kugo v Rimu, zaslišal angelske glasove, ki so prepevali prve tri vrstice Regine Coeli, in dodal vrstico "Ora pro nobis Deum. Aleluja" (Prosi za nas Boga, aleluja). Po legendi so bile te molitve uslišane in kuga se je končala.
3Trikrat na dan
Tako kot angelovo češčenje se tudi molitev Regina Coeli moli trikrat na dan, ob sončnem vzhodu, opoldne in zvečer, saj na ta način posvetimo dan Bogu in Devici Mariji.
4Že stoletja je del liturgičnega repertoarja
Skozi stoletja je prišlo do mnogih priredb antifone Regina Coeli, tako v preprostem tonu kot tudi v slovesnem tonu gregorijanskega korala.
Skladatelj Tomás Luis de Victoria je to antifono poustvaril v večglasni različici za osem glasov, s katerimi odmeva veselje do vstajenja z alelujo, medtem ko je triglasna različica angleškega skladatelja Williama Byrda bolj razmišljujoča.
Po drugi strani je bavarski nemški skladatelj Gregor Aichinger svoji različici antifone dodal uvodni in zaključni del za orgle.
Wolfgang Amadeus Mozart je sestavil različice v svojih delih, katalogiziranih kot K. 108, K. 127 in K. 276, sestavljenih leta 1771, 1772 oziroma 1779 za salzburško katedralo. Orkestrski razvoj, uporaba solistov in zbora naredijo njegove skladbe bolj zapletene. Nemški romantični skladatelj Johannes Brahms pa je uglasbil Regino Coeli za soliste in ženske zbore.
5V molitvi se večkrat ponovi Aleluja
Antifono preveva vstajenjski vzklik veselja. Kot primer lahko pogledamo prvo kitico: "Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja", nato pa v odgovoru vernih: "Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja."
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie.
Prevod in priredba: Jezikovno mesto
