Že pri Hipolitu (170–235) zasledimo, da so takrat krščevali med velikonočno vigilijo – po celo večletni pripravi katehumenov, ki je bila posebej intenzivna v postnem času pred krstom.
Nato so med velikonočno vigilijo katehumeni prejeli sveti krst in istočasno tudi sveto birmo (bili so maziljeni s sveto krizmo – to danes še vedno počnejo pravoslavni kristjani, tudi pri krstu otrok).
Šele po tem so bili lahko prvič pri evharističnem delu svete maše, vse do tedaj so namreč katehumeni morali zapustiti cerkev ob začetku evharističnega bogoslužja.
Kaj ima krst skupnega z veliko nočjo? Krst – potopitev, pomeni smrt starega človeka, človeka, ki ne veruje v Kristusa, ki živi grešno ... in pomeni, da v novokrščencu zaživi Kristus – novi človek.
Belo oblačilo, ki ga novokrščenec prejme, simbolizira, da je bil novokrščenec očiščen vseh grehov, da je zaživel novo življenje. Tako kot Jezus, ki je na križu kot človek umrl in vstal od mrtvih, zaživel novo življenje, poveličano življenje.
Zaslužni papež Benedikt XVI. zapiše: "Ikona Jezusovega krsta kaže vodo kot tekoč grob v obliki temne votline, ki je s svoje strani ikonografsko znamenje za hades, za podzemlje, pekel. Jezusov sestop v tekoči grob, v ta inferno, ki ga povsem obkroža, je tako vnaprejšnji dogodek sestopa v spodnji svet. /.../ Potopitev in dvig na površje sta podoba za sestop v grob in vstajenje." (Jezus iz Nazareta 1, str. 41)
Jordan kot velika reka predstavlja smrt, pomeni vode potopa, ki so v Noetovem času uničile vse, kar je živelo na zemlji. Voda simbolizira podzemlje, nevarnost. Jezus se v svoji smrti spusti tja in od tod vstane v novo življenje.
Za Jude je ocean, morje bilo simbol smrti (KKC 1220), zato so se Jezusovi učenci zelo prestrašili, ko je pomiril vihar na morju, saj je zanje to pomenilo oblast nad smrtjo (Mr 4,35-41).
"Ocean se je dozdeval staremu mišljenju kakor stalna grožnja /.../; povodenj, ki bi mogla pokopati vse življenje. V potopitvi je mogla tudi reka sprejeti vase to simboliko. /.../ Gre za očiščenje, za osvoboditev od umazanije preteklosti, ki bremeni življenje in ga iznakazi – gre za nov začetek, in to pomeni: smrt in vstajenje, zato, da začnemo življenje od spredaj in na novo. Tako bi mogli reči, da gre za prerojenje." (Jezus iz Nazareta 1, str. 38)
Med velikonočno vigilijo pri krstnem bogoslužju duhovnik blagoslovi krstno vodo. Če so navzoči katehumeni, ti prejmejo krst in birmo. Med posebno slovesno molitvijo, ki jo duhovnik moli nad vodo, duhovnik sam ali diakon ali drug primeren strežnik velikonočno svečo trikrat potopi v posodo, v kateri je voda, ki bo blagoslovljena.
Trikratna potopitev simbolizira trikratno potopitev novokrščenca v krstno vodo, istočasno pa tudi Kristusovo potopitev v vodo, ki je prej pomenila smrt. Po Kristusu pa pomeni življenje, pomeni začetek novega – božjega življenja v človeku. Žal je danes ta del obreda vse manj pogost, vendar v sebi nosi pomembno in bogato simboliko.
