Moški srednjih let je poiskal pomoč glede svoje preteklosti, ki je bila zanj hudo breme.
- "Sprijazniti se, pravite? ... Z mojo bedo?"
- "Ljudje nikoli ne morejo popolnoma razrešiti tistega, kar je del zapletenega notranjega sveta, vendar je vedno mogoče narediti nekaj glede ran naše duše, tistih, ki bolijo že ob najmanjšem dotiku. A za to je treba odpustiti ne samo tistim, ki so jih povzročili, ampak tudi sebi."
- "Sprejmem naj najbolj boleč del moje preteklosti? ... Kako?"
Seveda dobra sedanjost ne izbriše nujno slabih spominov, vendar nam ti ne preprečujejo v polnosti, da bi bili boljši ljudje in se utopili v obilici dobrega, kljub vsemu slabemu, kar ste storili in kar so vam storili.
Potem bo bolečina vaših spominov izginila in obrodila sadove.
To lahko dosežete z ljubeznijo, saj kot je rekel zelo modri mož: "Ljubezen dela bolečino rodovitno, bolečina pa ljubezen globoko."
Motivi ljubezni so tako rekoč "duhovni endorfini", ne več le kemične snovi, ki jih proizvaja fizični organizem, ampak čustva, ki jih proizvaja duh, in so najučinkovitejša terapija proti negativnim posledicam preteklosti.
- "Zdaj razumem," je z upanjem dejal moj pacient.
- "No, prišla sva do točke, ko moramo razjasniti, da za pomiritev s svojo preteklostjo potrebujete tudi pomoč srca, saj je to stičišče telesa in duše skozi tri globoke občutke."
Kako jih razumeti?
Tako, da boste s pomiritvijo s svojo preteklostjo lahko čutili usmiljenje do sebe, kar vam bo omogočilo, da boste čutili, da vas nič ne more narediti srečnejšega kot to, da se darujete za drugega. Na koncu pa boste tudi občutili, da vas Bog ljubi takšnega, kot ste, medtem ko se borite za to, da bi ga razumeli in se vrnili na njegovo pot.
Človeka ne moremo razumeti samo skozi oči biologije in psihologije, temveč tudi prek potreb njegove duše, katere "božanska terapija" lahko vedno doseže novo srce.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
